Sem
danes za kanček umrl.
Ah, kaj
bi s tem, to dobro znam!
Le
delček mi duše je črv požrl,
kaj morem,
prav nič ne veljam…
Bolj
kot se v jemanje razdajam,
manj vreden
sem, vse bolj preklet,
vse
bolj sem pošast, in vse bolj grd postajam,
ko
dobro pomislim, le smet!
Bolj
malo tako me ostaja,
pa kaj,
itak vredno nič ni,
le
sunek še rabim, da spravi do kraja,
vse
tisto, kar v meni še tli…
Ni kaj,
je prijetno spoznati,
svežilen
je pljunek v obraz,
zakaj
me, za vraga, še noče pobrati,
mi
snuje še kakšen poraz?!
Ja, res
je, srce mi še bije,
boleče,
naj gre v krasne tri,
naj
enkrat se že v tišino ovije,
da nič
več nikdar ne boli!
Sem
danes za kanček umrl.
Omembe
nevredno je, vem.
Pa kaj,
bom vse upe do konca zatrl,
ne rabim
jih tam, kamor grem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar