Že tretji dan

Že tretji dan je, kar sva skupaj, sama,

kar sme živeti vse, kar je med nama,

živi, kar v naju je, kipeče,

nasmeh se v nedogled razvleče,

in očke male mi žarijo,

še v mislih, ko zaspijo…

 

Že tretji dan je, kar me komandira,

kar prizadevno hip mi vsak izbira,

a ko se stisne, me objame,

kot da bi prav pod kožo, vame,

vsa trudnost brž se skrije,

bližina me oblije…

 

Že tretji dan je, čas prehitro teče,

odganjam misel, ki grdo zapeče,

pred spanjem v postelj se igrava,

nagajava si, se mečkava,

ko Mala svoj smeh stresa,

je v duši do nebesa…

 

Že tretji dan je, zdaj, trenutno, sanja,

kdo ve, kam sanje buča ji poganja,

a vem, da ko se bo zbudila,

po svoje bo takoj krenila,

in meni v nasmejano

ubogati bo dano…