Čigav sem?

Od nekdaj sem svoj, a bil sem še njen,

in vselej od svojih otrok,

in takšen otrokom in sebi še smem,

me ona je vrgla iz rok…

 

Kdor bi me kratil, in me spremenil,

nikdar ta dobil me ne bo,

otrokom in sebi sem še sprejemljiv,

a zdaleč ne tudi za njo…

 

Po sebi kdor zna, po sebi feclja,

moj lik mu, gotovo, ne znese,

sam sebi v čir, otrokom v srca,

pri njej moje se ne obnese…

 

Bo vselej tako, četudi zemljo

oblak kdaj temačen prekrije,

z otroci in njim bo z menoj že še šlo,

a njej naj se pot njena vije…