Snujem,
seveda snujem,
snujem kako
preživeti,
snujem,
medtem ko potujem
do
konca se izpeti…
Snujem,
seveda snujem,
četudi bolj
malo,
ker
malo zgolj potrebujem
za kar
je ostalo…
Snujem,
v snovanju mineva
vse prejšnje
snovano,
in v
njem se razodeva
prevečkrat
zlagano…
Pa
snujem v drobtine,
za sproti,
dan, dva,
da brez
bolečine
se up
mi konča…
Snujem,
seveda snujem,
kaj ne
bi snoval,
snovanje
potrebujem,
da
dvigam se s tal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar