Med "bedaki"…

Kar nekaj »bedakov« poznam, pravzaprav sem poslušal, in bral, o njih, določena njih dela prebiral. Poznam, denimo, da jih zgolj nekaj naštejem, »bedaka« Platona. Ja, tistega, ki so ga zapisi med modrece uvrstili, in mu, v tistemu, čemur zgodovina pravimo, ustrezen prostor namenili. Pa je bil »bedak«, ko je s svojo Državo težil, da so se mu posmihali, in smejali, vsi krog njega, ki so, kakopak, bolje poznavali…

 

Med bedaki ni težko biti »bedak«. Še zdaleč ne. Oni, vsi, vse »vedo«, pa je sleherna trditev, ki njih »znanju« oporeka, ga celo kot neumnega skuša pokazati, zadosten razlog za to, da te med »bedake« uvrstijo. V bistvu je takšno njih ravnanje celo neke posebne vrste čast, priznanje, kajti – kaj je lepšega, kot to, da te neumnost za sebi enakega ne priznava?!

 

Galileo, nekaj časa za tem. Skušal je, »bedak«, Zemljo oblikovati. Pa ni bral, o nekih drugih, ki so, krepko pred njim, takisto hoteli. Prav tako »bedaki«. Ni, bral, le – enake zmožnosti, mišljenjske, je imel, kot tisti neki drugi pred njim. Zmožnosti, ki se krepko razlikujejo od večinskih!

Ja, tudi Galileo je bil »bedak«! Celo s smrtjo so mu pretili, »vedoči«, »dobri«, »uvidevni«, »za resnico hodeči«, in, da ne pozabim, »pošteni«, »razviti«.

 

Koh. Če ne veš, kdo je to, ga pod (uradno) pravilnim zapisom imena poišči, jaz zapisujem namreč fonetično. Tudi Koh je bil »bedak«, vele »bedak«! So se mu celo najbolj »umne« glave, njegovega časa, neki akademiki, sami priznani, uveljavljeni, cenjeni »strokovnjaki«, posmehovali. Kako se mu ne bi občestvo, ki je prav tako »umno«?! Predvsem pa – kakšne vražje bakterije, kdo je sploh zanje slišal, kaj naj bi sploh bile, ko jih nikjer niti videti ni, ko pa vsi »vemo«, da je zdravje od božje volje odvisno?!

 

Ja, veliko je bilo teh, in takšnih, »bedakov«, skozi čase. Tistih, pač, izjemno redkih, ki so, za razliko od vseh ostalih, zares razumevali, dospevali, vedeli. Priznam, resda je do vraga težko, že obstajati, kaj šele živeti, med temi »vse vedočimi«, a je, vsemu navkljub, bistveno lepše biti na strani uma, kot neke ovčje, ali kakršnekoli že druge, pameti. Je preveč »pametna«, ta pamet, da bi jo bilo moč zlahka prenašati!