V sreči nenehno

Nabral sem drobiža čez noč,

in vstal, da bom radostno zroč,

na vse, kar v lepoti krasi,

da svet pod bremenom ječi…

Na vsakem koraku iskrenost, poštenje,

in osel se najde, ki gre na korenje,

od silne dobrote se ni prav nič bati,

nihče sploh ne jemlje, hiti zgolj dajati;

ljubezen je v zraku, kot vedno, seveda,

a zrak je le zrak in bolj zračno izgleda,

pa ni sploh razloga, da radost usiha,

v sreči nenehno, do zadnjega diha.

 

Nabral sem drobiža čez noč,

zaspal proti svitu gredoč,

čeprav se mi svita že celo življenje,

a osel je osel, gre rad na korenje.