Čas praznih oči

Kako naj ti oči žare,

če zvezd na nebu ne moreš šteti,

in ptice glas v nasmeh ujeti…

če mimo tebe le brze

nevidne sence, kot kometi,

ne vidiš jih niti umreti…

kako naj ti oči žare?!

 

Kako naj v tebi bo toplo,

ko pa ne zmoreš cvetu dati,

da odcveti svoj vek, na trati…

in v prazno ti šumi nebo,

ko vetrič nežno val poraja,

in prek obale ga razdaja…

kako naj v tebi bo toplo?!

 

Prilepljen v razne si naprave,

gradiš mogočne postojanke,

nabiraš si blagovne znamke…

z anteno, ki štrli ti z glave,

v prijateljice čaraš znanke,

v ljubezen prazne zatrapanke…

srca ni več, še manj je glave!