Drgne, drgne…

Drgne, drgne, še smrdi,

milo gre za milom v nič,

je tako, kjer se godi,

da pod kožo je hudič!

 

Škoda mila, škoda vode,

in šampona, in dišave,

smrad je smrad, in vselej bode,

ker, pač, takšne je narave!

 

Škoda časa, in želja,

se ne da, nikakor, skriti,

drugim smradom le velja,

drugim smradom zna krasiti!

 

Drgne, drgne, a ne gre,

nič spod kože sprati ni,

še med črve ko dospe

traja, da se razsmradi!