Naj mineva čemur ni obstati…

Preteklosti ne kličeš, preteklosti ne prosiš,

v spominu jo ohranjaš, in jo v pozabo trosiš,

in tudi ko hotela bi sama se vrniti,

le stežka bi ji pustil do sebe znova priti…

 

Je v njej namreč vse tisto, kar danes me ubija,

kar z jutrom dan pokvari, in voljo mi izpija,

je v njej vse tisto lepo, kar je v obete znalo,

a zmoglo ni drugače, kot laž se izkazalo!

 

Preteklosti ne kličeš, in je ne greš prositi,

preredko se pokaže, da sonce zna buditi,

da v starosti te greje, in v pesem te odeva…

večini ni obstati, zato naj zgolj mineva!