Ko se
opičnjak obleče,
in zravnano,
bojda, zna,
še v
besede se poda…
že
doni, povsod, od sreče:
Človek,
človek sem postal!
Se, po
novem, tudi brije,
uhljev kost
več ne krasi,
in v
okraskih se zlati…
za
volanom pot se vije,
človek,
človek sem postal…
A ne
ve, mu to ni dano,
da iz
hruške hruška rase,
iz
teleta bik se pase…
in, da
je povsem zlagano
človek,
človek sem postal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar