Dragi Bajron...

... v tem večeru me je misel povedla, k tebi, pravzaprav k tvoji pesnitvi, s katero psu hvalo poješ, in, v izogib slehernemu nesporazumu, takoj zapišem, da se popolnoma strinjam s tvojim ugotavljanjem, kajti – da, na veliko žalost, a je tako, je v psu moč najti tisto plemenitost, dobroto, iskrenost, predanost, katere v občestvu ni, vsaj drugje kot na jezikih ne, vendar – čemu, za vraga, si, med podajanjem te resnice, dospel do žalitve?! Čemu, hudiča, si stvaritev Narave, konkretno muhe enodnevnice, žalil, s tem, da si občega z njimi primerjal?! Muhe enodnevnice namreč imajo nek smisel obstajanja, sicer jih Narava ne bi ustvarila – občih, mimogrede, ni, vsaj ne neposredno – služijo, na nek način že, celoti, obenem jim ne moreš očitati neke nemoralnosti, niti trudijo se ne biti v človekovem svetu, za razliko od občih, ki ne samo, da so ga preplavili, pač pa ga tudi razkrajajo, na slednjem koraku, in se, bojda, »po človeško« ravnajo, potemtakem jim smeš očitati, to nemoralnost, saj se nenehno z njo izkazujejo, ko poslujejo na temelju dvojnih meril, ko vselej sebi lepše, lažje, boljše načine iščejo! Obenem pa – iščem, že predolgo iščem, a, še vedno, ne vem, čemu so pravzaprav namenjeni, v čem, s čem doprinašajo nekemu boljšemu jutri?! Ne svojemu, kakopak, pač pa boljšemu jutri skupnosti, celote. Tako da…

 

Res je, z marsičem, o čemer tvoje življenje govori, se ne bi strinjal, zlahka je moč ugotoviti, da je delovanje okolja, večinskega, vplivalo tudi nate, s tem svojim vplivanjem skazilo ne samo tvoje življenje, pač pa tudi tebe samega, a vse to ti zmorem zlahka spregledati, vedoč, da nikomur nisi svinjal, da si vselej za svojimi besedami stal, da si le s svojim obrazom, brez mask, po svetu hodil, in se trudil, da bi bilo lepše, boljše, svetu kot takem, ampak – te lahkomiselnosti, te nesramnosti, s katero si se izkazal, ko si ničevost, sprijenost z muhami primerjal, pa čeprav z enodnevnicami, ne, tega pa ti ne morem kar tako spregledati! Ko bi se vsaj k nekim črvom, glistam, ne vem, k drekobrbcem obrnil, iščoč primerjavo, pa v redu, imajo z drekom opraviti, sredi dreka si užitke najdejo, dočim muhe enodnevnice rade tudi nad vodo letajo, voda pa naj bi nekaj čistega bila, kadar vesoljnega blata, družbenega, ne raznaša naokoli, kakopak.

Ne, ne, Bajron, muhe enodnevnice so povsem neškodljiva bitja, obenem nečemu služijo, pa zagotovo krepko več pripomorejo k obstanku stvarstva, kot pripomorejo tisti, nad katere, upravičeno, povsem, psa povzdiguješ. Pravzaprav ga niti ne povzdiguješ, si zasluži svoje mesto!

 

Pa – ne zameri mi nekaj ostrih besed, zaradi njih te prav nič manj ne upoštevam, v podobi častnega, poštenega, tvornega bitja, le… z muhami si malček predaleč šel. Ob vseh ustreznejših primerjavah.