Ne
čakam svojih pet minut. Nikoli jih ne bom imel, da bi očistil vse, kar mi je
bilo zamazanega! Ne, kar sem čakal, to sem tudi dočakal, bi se dalo
ugotavljati. Pa je, bržčas, prav, da še komu v dočakanje dospe. Pri čemer to
srečo privoščim v letih, celo v desetletjih, čim dlje, pač. Ni moč naenkrat
poplačati, vsega tistega, kar si se dolgo trudil početi. Pa naj bo z užitkom,
obrestovano ali ne, vseeno, da le povrne, čeprav…
Ne vem,
če obstaja tako dolga živetvena doba, da bi bilo povračilo v celoti možno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar