Jutro
še ni začelo najavljati svojega prihoda, jaz pa se, ob kavi, in počasi,
poslavljam od noči. Štedilnik in peč delujeta, še malo, pa bo tudi njuno
učinkovanje resneje zaznati…
Čez noč
sem malček »brskal« po televizijskih programih, in v misli mi je zašla oddaja,
v kateri so govorili o prizadevanjih novodobnih »strokovnjakov«, ki skušajo na
temelju raznih starodavnih pričevanj, grških, rimskih, sumerskih… dokazati
obstoj »vesoljcev«, celo različnih »vesoljcev«. In to počenjajo na temelju nekih
starih zapisov o določenih pojavih, o nekih zadevah, denimo o nekem plamenečem
križu, ki so se »pojavljale na nebu«… obenem na raznih verovanjih, v okviru
katerih obstaja tako Dobro (denimo »bog«), kakor tudi Slabo (denimo »hudič«),
in v bistvu naj bi takšna delitev del-in-nalog, izkazana med posameznimi bogovi
ali angeli ali kaj-vem-čem-vse, bila nekakšen »posnetek« teh, različnih, »vesoljcev«.
In naj bi med njimi obstajali tako takšni, ki skušajo podpirati razvoj »človeštva«,
kakor neki povsem drugačni, takšni, ki razvitejšega »človeštva« ne želijo…
Da, po
razlagah teh »strokovnjakov« naj bi bili prikazi tega Dobrega in Slabega
nekakšen »posnetek iz vesolja«, potemtakem naj bi bile neke biblije nekakšna,
zgodovinsko utemeljena, seveda, razlaga obstoja ne-zemeljskega živetja…
Da ne
bo nesporazumov – v obstoj življenja izven planeta, imenovanega Zemlja, še kako
verjamem! Ne nazadnje, če bolje pomislim, je življenje na Zemljo prišlo od
drugod, kajti ni organizma, ni neke podobe obstajanja, ki bi zmogla nastati in
preživeti okoliščine razbeljene, goreče materije, kar je Zemlja, na svojem začetku,
bila! Potemtakem, če takrat, ko se je neka gmota odcepila od Sonca, in je iz te
gmote nastala Zemlja, če takrat v tej gmoti ni bilo življenja, je le-to moralo
priti od drugod… in če je prišlo od drugod, potem v tem »drugod« še vedno
obstaja. V kakšnih podobah neke svoje razvitosti, o tem pa ne bi ugibal,
dopuščam pa možnost, da tudi v najrazvitejših, nekje daleč, daleč stran od nas.
Težko bi namreč dopustil tak slučaj, da se v vsem prostranstvu, v vseh
vesoljih, ki obstajajo, samo na Zemlji pojavijo okoliščine, ki omogočajo
razvijanje različnih podob živetja… vse ostale razlage, omenjenih »strokovnjakov«,
pa…
Premnogi
so že videli »Marijo jokati«, premnogim se »je bog prikazal«, ne nazadnje –
verjetno jih ni malo, ki so neke oaze videli sredi puščavske neobljudenosti,
divjine, sredi samega peska… premnogi v vsakdanjem živetju vidijo številne »resnice«,
ki z resnico nimajo skupne niti prve črke v besedi… pa ne vem, čemu ne bi bilo
enako tudi v preteklosti, pravzaprav še huje, saj niti o oblaku, streli, gromu,
Luninem ali Sončevem mrku… ničesar niso vedeli. In kadar pojma o pojmu nimaš,
mar ni takrat najlepša priložnost za to, da »po svoje veš«?! Obenem pa…
Za
razne zapise, s katerimi pojasnjujejo »človeštvu dobre« in »človeštvu slabe
vesoljce«… za delitev na Dobro in na Slabo pa zares ni potrebno nikamor s
planeta iti, je več kot očitna na slednjem koraku! Pa bi se sam povprašal, ko
bi bil na mestu takšnih »strokovnjakov«, če ni, morda, »bog ustvaril hudiča«
samo zaradi tega, da bi neko pravljico zaokrožil, jo dopolnil s pretečim
zlodejem, ki komaj čaka, da bo Slabo zaznal, in ga, kakopak, tudi kaznoval?!
Povprašal bi se, če si nista tako »bog«, kakor tudi »hudič«, podobno kot Zevs
in Prometej, in neke druge podobe v drugih verovanjih, razdelila vloge
izključno zaradi tega, da bi prvi k Dobremu klical, ga skušal vzpodbujati, z
nekimi obljubami nagrajevanja, medtem ko bi drugi pretil s kaznovanjem
slehernemu odstopanju od Dobrega, potemtakem Slabemu. Če nista, po domače,
nekakšna »korenček in palica«, s katerima vsakega vola v poslušnost prepričaš?!
Prepričevanju, in prepričanosti, namreč nasprotja ne škodujejo, nasprotno, če
bo korenček nenehno v gobcu, nobenega pomena več ne bo imel, postal bo
vsakdanjost, rutina, samoumevnost, le-ta pa nikdar ni znala spodbujevalno
delovati!
Priznam,
da se vse pogosteje čudim, ko na nek Nešional džiografik ali na Histori… in
podobne programe… zaidem, kako, za vraga, lahko oddaje s takšnimi »razmišljanji«
sploh dospejo do snemanja, kaj šele do predvajanja! Kako, za vraga, če še na
Enimal planet skočim, lahko lastnik nekega povodnega konja, in reporter, družno
ugotavljata, da zmoreta konj in njegov lastnik živeti v slogi zaradi tega, ker
konj dosledno UPOŠTEVA AVTORITETO LASTNIKA, obenem pa taisti, lastnik,
pripoveduje o tem, da mora pri hranjenju konja povsem na miru pustiti, se mu
umakniti, da mu mora dati hrano takrat, kadar jo konj terja?! In se mi, čudak
sem, priznam, zdi, da prej velja avtoriteta povodnega konja, če njegov lastnik »pleše«
tako, kot mu konj »žvižga«…
K sreči
imam kar precej praktičnih izkušenj, in spoznanj, s področja psihe, potemtakem
tudi s področja mišljenja, čustvovanja… pa vem, da se videno razlikuje za
iztegnjen kot, kadar primerjaš videno s strani nagonske (zgolj) pameti, in s
strani razuma. Potemtakem ni nič čudnega, da »iztegnjeno« vidijo, pojmujejo, »razumevajo«
tudi takšne zadeve, kakršna je, recimo, avtoriteta… pa spoštovanje, uvidevnost,
dobrota, ne nazadnje, ljubezen… in »iztegnjeno« tudi iščejo neke (pra)vzroke
(tozadevno) ugotovljenih stanj, pa morajo tudi za razdelitev med Dobrim in
Slabim potovati svetlobna leta v »vesolje«, ker taistega ne vidijo pred
lastnimi nosovi! Ob čemer zamenjujejo vloge vzrokov in posledic, in slednje v »vzroke«
spreminjajo, medtem ko do dejanskih vzrokov dospeti niso zmožni. Ne, neumnosti
se že dolgo prav nič več ne čudim, in še malo, pa se bom nehal čuditi tudi temu
– kako, za vraga, zmore znanost, strokovnost, tista dejanska, ob takšnih
zadevah molčati?! Zgolj zaradi tistega, da »pametnejši popušča«?! Do kdaj
popušča, do konca?!
Nekoč,
v starih, »gnilih« časih sem rad gledal poljudno-znanstvene oddaje, danes so
jih zgolj v poljudne spremenili, pa se vse bolj, ob sprejemniku, srečujem z
neko trilemo: gledati nek bedast film (kadar dobrega ni na programu), ali,
morda, gledati neko bedasto poljudno-»znanstveno« oddajo (ker znanstvenih,
očitno, več ni), ali pa, preprosto – veselo nadaljevati s plačevanjem TV
naročnine, in to početi ob izklopljenem sprejemniku?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar