Bolestno laganje…

Obilje bolestnega laganja sem smel doživeti, pa še vedno ne vem, je bolj smešno, ali bolj žalostno, to, da se tisti, ki se na tak način izkazujejo, ne zavedajo niti svojega »kratkega spomina« (tipična bolezenska značilnost!), niti kopice nelogičnosti, s katerimi po/strežejo (NElogičnost = NEresnica!), in še več, ne zavedajo se prozornosti lastnih laži, pač pa verjamejo, da so z njimi prepričljivi. Do sebe tudi zanesljivo so, kajti bolnik ne bi bil bolnik, ko ne bi lastnih laži v podobi resnic dojemal.

Mimogrede, to tudi nič čudnega ni. Ko samo na to pomislim, koliko neresnic velja za resnice, znotraj »človeštva«… ugotovim, da zadošča biti zgolj pameten, pa da so ti nelogičnosti povsem »logične« in sprejemljive.