Pa kaj,
če ni možno pošteno, v dobroti,
ničetu pomembno
je to, da je sit,
pošteni
za to so, da so idioti,
in
dobri, da jih je do konca izpit…
Pa kaj,
če povsod so le sluz in amebe,
ne da
primitiva se s tega sveta,
se
hrbet izkaže povsem brez potrebe,
namesto
obraza pa maska velja…
Pa kaj,
če k uničenju strumno hitijo,
ko lépo
se v blatu med njimi duši,
lepota
ni lepa, če ni v požrtijo,
obenem
pa v praznem ji vrednosti ni…
V
bistvu zgolj teslo želi si človečno,
kjer žrelo,
in rep, in pa krempelj velja,
ne da
se v boljše, kjer tisto povprečno
o
boljšem še sanjati prav nič ne zna…
V
svinjaku je svinjsko, in svinjska postava,
v le-tej,
prav na vrhu, korito vsega,
pa
tisti, ki v upanjih skozenj zatava
nesmiselnost
njih dokaj hitro spozna…
Pa kaj,
če žival je v koži človeka,
pa kaj,
če razum ji neljub je, zelo…
Ko se
prek širjave razpre blata reka,
le konec
vsega odreši lahko.
Pa kaj,
če ni možno pošteno, v dobroti,
pa kaj,
če ničevost premore le smrad?!
Ti
vztrajaj, na čistem, kot človek, na poti,
da dano
ti čisto jo bo dokončat!
Ni komentarjev:
Objavite komentar