Pri
nagonskih je vse obrnjeno na glavo, z drugimi besedami: če želiš dospeti do
resnice, jo išči v popolnih nasprotjih njihovih prepričanj, poznavanj, trditev!
In, ko sem že pri tem: bojda je »bog« njih, po lastni podobi, ustvaril, čeprav
je res to, da so oni svojega »boga« ustvarili po svojih. Kakorkoli že…
Glede
na to, da je ta, njihov, »bog« odslikava njihovih podob, potem mu kaže
pripisati tudi njihove značilnosti, kajti tudi on, revež, ta »bog«, ne ve najbolje,
kaj je to dobrota, poštenost, pravičnost, ljubezen…
Pravijo,
tisti, ki verujejo, v tega »boga«, pardon, »verujejo«, kajti govorijo popolnoma
drugače, kot počnejo, da, kadar nekdo mlad umre, »ga/jo ima bog rad, zato ga/jo
je prej k sebi vzel«…
Čisti
izkaz sebičnosti! Kajti, če je to res… in težko bi bilo v to dvomiti, glede na
to, da oni svojega »boga« poznajo, da vse o »njem« vedo… potem ta »bog« osebi,
katero »ima rad«, NE dovoljuje nikakršne izbire (med ostati živ in umreti), pač
pa ravna povsem po-svoje, in ta po-moje je obča značilnost, značilnost ki
drugega ne izpričuje, poleg neumnosti, seveda, kot – sebičnost! Obenem pa –
očitno je tudi lažnivec, ker – na eni strani trdi, da jim je dal svobodno-voljo
(potemtakem tudi možnost izbire!), po drugi strani pa jih kar po-svoje, in
proti njih volji, k-sebi-jemlje! Bentiš, če to ni nekaj sila bednega, mislim,
možgani, ki se niti protislovij, do katerih sami popeljejo, ne zavedajo! Pa
verujejo v »pravičneža«, ki – dopušča krivice! V »modreca«, ki – dopušča, da
bebavost svet uničuje! V »dobrega, milostnega«, ki – slabemu dopušča razraščati
se…
Da,
njihov »bog« JE sebičnež, kajti - ti, katerega/o »imam rad« tako in tako MORAŠ
biti zadovoljen/na z MOJO odločitvijo, tebe, katerega/o »imam rad« sploh za
mnenje ne povprašam. Izjemno, zares, ni kaj, samo med bebci zmore, v takšnih
podobah, obstajati ljubezen, pardon – »ljubezen«…
Pa to
ni edina neljuba zadeva, ki se pri tem »bogu«, in pri njih, občih, izkazuje,
kajti – kjer je sebičnost, tam NI ne uvidevnosti, posledično tudi dobrote ne,
tam ni načelnosti, ni objektivnosti, ni etičnosti, potemtakem tudi poštenosti
in pravičnosti NE more biti. Tam je njihov po-moje temeljno VODILO, pa – če je
doseženo MENI v zadovoljstvo, potem je to zagotovo pravilno… ne glede na
okoliščine, ne glede na način samega doseganja. Sebičnosti namreč moralnost ni nek
pomemben dejavnik, pravzaprav s svojo priložnost-dela-tatu samo dokazujejo, da
se o etičnem, pri doseganju SEBI, niti sprašujejo ne.
Ne
verujem, v nič, zahvaljujoč »življenju«, kakopak, zahvaljujoč spoznanjem, do
katerih sem dospel zahvaljujoč njim, »dobrim«, »poštenim«, »ljubečim«, pa tako
tudi v »boga« ne verujem. In tudi, ko bi, zagotovo ne bi v tega njihovega, v
takšnega, po njihovih podobah izmišljenega! Čeprav…
Deloma
imajo prav, RES jih je ustvaril »bog«, in ne, vsaj neposredno ne, Narava! Bog,
kateremu je sicer moč poreči človek, in takrat, ko je, butec nemarni, svojega
tiča potisnil v nagonskost, v žival, v Neandertalca! In je, ta »bog«, zaradi
tega kaznovan, dobesedno na križ so ga razpeli, s svojimi izkazovanji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar