Šola, ki uči – resnico?!

Že velikokrat sem o tem, da je javno šolstvo oziroma obče »izobraževanje« povsem zgrešena zadeva, celo škodljiva, in tokrat to trditev nekoliko dopolnim…

 

»Šola« in obči »vedo«, da v šoli – učijo znanje. Vendar – to sploh NI res, razen v primeru, da govorimo o ZNANJU PODATKOV, o tem, da se neke trditve na-pamet-naučiš in jih za tem, do konca svojega obstajanja, kakor itak papigam pritiče, ponavljaš, povsem nekritično in predvsem NE-(s)miselno. Znanje je namreč nekaj povsem drugega kot znati-podatke, znanje je te podatke RAZUMETI, in znanje je na osnovi RAZUMLJENIH podatkov dospevati do želenih in predvsem kakovostnih, pozitivnih rešitev! Kakršnih pa ni ravno v obilju…

 

»Šola« in obči prav tako »vedo«, da v šoli – učijo resnico. A, žal, tudi to NE drži! Če samo pomislim na to, koliko takšnih »resnic« je bilo, skozi čase, »popravljanih«, z novimi nadomeščenih, kolikokrat so bili neki učni programi spreminjani, zaradi nekih novih resnic… da, če samo na to pomislim, potem NIKAKOR nekega šolskega »znanja« NE smem obravnavati v podobi resnice, v podobi nečesa nespornega, neomajnega in absolutno veljavnega, pač pa te šolske »resnice« smem upoštevati IZKLJUČNO v podobah DOMNEV(a)NIH resnic! Katerih veljavo ( = resničnost) pa zmore izkazati samo kombinacija praksa + razumsko bitje + doseganje želenega/predvidenega rezultata. Tako da…

 

Si malodane upam trditi sledeče: kakor ves svet temelji (in funkcionira) na NEresnicah, tako se, bržčas, tudi v šoli dogaja. Pa če temeljne zadeve vzamem pod »drobnogled«, od »človeštva« naprej, od njegove sestave, ki se izkazuje v absolutni večini nagonskih, potemtakem NErazumskih bitij! NE-ljudi, če povsem po-domače zapišem.

 

Resnica NI tisto, kar se dogovorimo-da-je, RESNICA JE DEJANSKO STANJE, je dejstvo, povsem logično in zgolj logiki ( = razumu) dosegljivo stanje! Stanje, ki se samo po sebi izkazuje, natanko tako, kakor se, v okviru zakonitosti Narave, tudi mora izkazovati.

 

In ena od najbolj žalostnih zadev, pri tem »učenju resnice«, je ta, da – tudi tisti, ki bi MORALI imeti mišljenjsko zmožnost, imenovano DVOM (ena od ZNAČILNOSTI RAZUMA!), potemtakem učitelji, pardon, »učitelji« papagajskega »znanja«, tega dvoma NE premorejo, ga NISO zmožni izkazovati, kajti tudi njim so »resnice«, zapisane v učnih snoveh, »svete«, nedotakljive, absolutno veljavne… obenem pa niti razlaganja, pojasnjevanja NISO zmožni, pač pa – tako sem povedal, tako moraš »znati«.