Ni čudno, da smrdi…

Živim med nagoni…

amebami, kameleoni,

bolhami, krastačami,

zvermi in kačami…

med kopitarji, rogatimi,

grivarji repatimi,

v nemoči »prijaznimi«,

v moči prikaznimi…

Živim med nagoni!

Med hinavci, poltroni,

lakomnimi, sebičnimi,

v-večje-riti-vtičnimi,

z vetrovi plavajočimi,

za sebe le iščočimi,

v neumnosti nevrednimi,

skratka – bednimi!

 

Obraza skoraj ni,

preredek lik človeka.

Ni čudno, da smrdi

za vekom vek do veka.