Kar zmorem sam…

Kar zmorem sam, za to še vem,

da me ne bo izdalo…

prikriva bog nebo očem,

ne da ga, niti malo!

 

Ne vem, morda zna dober bit,

a meni ne pokaže.

Nenehno zgolj hiti učit,

da se življenje laže!

 

Pa ni mi, sploh ne, razumet,

kaj tam, v višavi, zganja,

po tem, ko je ustvaril svet,

ki vreden je pomilovanja?!

 

Kar zmorem sam, mi je imet,

znam ukrotiti želje…

Zdaj ptica, zdaj nek krhek cvet

poraja mi veselje!