Še polna upanja…

Ne zaveda se, vrtnica, da ima srečo. Edini razlog, zaradi katerega obstaja, je dejstvo, da jo je prejšnja lastnica posadila, resda na drugem mestu, jaz pa jo ohranjam, da vsaj del njenih želja, tudi po njeni smrti, v njenem nekdanjem domovanju vztraja…

 

Držim jo na kratko, ne maram pretiranega šavja, zlasti kadar se le-to, po cvetenju, samo s trnovjem izkazuje, čeprav…

 

Podobno, kot z vrtnico, je s človekom – dokler ne spozna sveta, zmore cveteti, kasneje pa se, v bran, s trnjem obda. In izbira, vse strožje, komu se bo brez trnov izkazal. Pač, tako delujejo obče »dobrota«, »poštenost«, »ljubezen«…