Za peščico zgolj…

Vsaka pot, ko enkrat krene,

se le koncu bliža,

da za hrbtom rado vene,

v nič da čas prekriža,

redke so poti ubrane,

redke so vsebine,

da za hipec dlje ostane

ko korak premine…

 

So večinoma steptane,

da je čredam iti,

drugega ne preostane

kadar ni ti biti,

prah in blato, svinjarija,

ki pa ni moteča,

brez obraza se odvija

niča plehka sreča…

 

Tiste v čistem so težavne,

terjajo veščine,

pa za redke so mikavne

polne bolečine,

vendar – če ti je obstati,

sred' dreka poplave,

zmorejo zares veljati

ti vrednote prave!