Vsaka
pot, ko enkrat krene,
se le
koncu bliža,
da za
hrbtom rado vene,
v nič
da čas prekriža,
redke
so poti ubrane,
redke
so vsebine,
da za
hipec dlje ostane
ko
korak premine…
So
večinoma steptane,
da je
čredam iti,
drugega
ne preostane
kadar
ni ti biti,
prah in
blato, svinjarija,
ki pa
ni moteča,
brez
obraza se odvija
niča
plehka sreča…
Tiste v
čistem so težavne,
terjajo
veščine,
pa za
redke so mikavne
polne
bolečine,
vendar –
če ti je obstati,
sred'
dreka poplave,
zmorejo
zares veljati
ti
vrednote prave!
Ni komentarjev:
Objavite komentar