Kadar
drugemu ne porajaš zadovoljstva, ker bi s tem do lastnega nezadovoljstva
dospel, takrat je nesmiselno govoriti o tem, da ga imaš rad… glede na to, da ti
je lastno ugodje pomembnejše od njega!
In
takšna je »odlika« nagonske »ljubezni«, ki na sebičnosti temelji, na tistem
JAZ, MENI, ZAME, na tistem najprej-moraš-SEBE-imeti-rad, da do tega, da bi
drugega ZARES rad imel, nikoli ne dospeš!
Ne
samo, da verjamem, pač pa vem, da občost pojma nima o čem govorim, a to ne
pomeni, da drugačno od živalskega ne obstaja. In zapišem povsem banalen primer,
a resničen (pravzaprav se je nekajkrat tako pripetilo)…
Posamezni
vojaki, katere so razporedili v strelske vode, so ODKLONILI ukaz, da
postreljajo nemočne ujetnike, čeprav so VEDELI, da bodo zaradi neposlušnosti –
usmrčeni! O čem to govori? O tem, da so ti posamezniki imeli ZARES radi
etičnost, človečnost, in so zanjo bili pripravljeni sebe ŽRTVOVATI! Absolutna
večina njihovih kolegov je ukaz po streljanju izpolnila, brez slehernega
zadržka, kajti ZARES so imeli radi SEBE, in vse ostalo jim je bilo, v odnosu do
njih, nepomembno!
Da,
takšna je razlika med človeško ljubeznijo in živalsko »ljubeznijo«, v kateri je
tisti JAZ VEDNO na prvem mestu, in v kateri imaš rad (SEBI povzročana) UGODJA,
pa dokler in kakor znese, znese, ko pa ne znese več, takrat v hipu izkažeš koga
imaš zares rad!
Težko
poslušam njihova govoričenja o »ljubezni«, medtem ko na vsakem koraku
izkazujejo predvsem to, da jim je zares mar zase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar