V svojem kraljestvu…

V svojem kraljestvu na tronu sedim.

Kraljestvo je majhno, a sega v daljave.

Nikomur ne vladam, le redkim pustim,

da segajo mi preko glave…

 

Mi krona nebo je, in žezlo srce.

Zakone vse piše mi duša.

Zastava visoko, ko ptice žgole,

in vetrič jo v plesu okuša…

 

Pod dvižnimi vrati je jarek do dna.

V tem jarku žive krokodili.

Previdnost odveč ni, mi vera je šla,

ko up so mi zadnji ubili…

 

Nasmeh sem na grbu povzpel do nebes,

a tistega le iz očesa,

ki zmore pošteno, ki zmore zares,

ki laž vsepovsod ne raztresa…

 

V svojem kraljestvu sem kralj, ki ga ni,

prej norček v časih praznine.

Prebiram spomine, prek tihe poti,

ki čaka, da krona, da žezlo mi mine…