Kar je večini cilj, je redkim izhodišče…

Dokončati šolo. Priti do zaposlitve. Dospeti do stanovanja. Najti partnerja. Roditi potomstvo. Imeti zabaven čas. Cilji, ki so povsem običajni, cilji, bolj kot ne sami sebi namenjeni, ki, kot edini, pričajo o smiselnosti življenja. Pardon, o upravičenosti obstajanja…

 

Naučiti se loviti. Dospeti do lovišča. Izkopati brlog. Najti sebi enakega. Imeti mladiče. V prijetnem čas preživljati. Cilji, katerih doseganje v Naravi zadošča za to, da je moč o uspešnem življenju govoriti. Pardon, o utemeljenosti obstajanja…

 

Pri razumu je »malček« drugače…

Da, tudi človek se uči, a še najbolj s tem, da s samim svojim življenjem preverja v šoli naučeno, ga preizkuša, ga nadgrajuje, ga, marsikdaj, tudi zanika, ga, svojim spoznanjem primerno, marsikdaj spremeni.

Da, tudi človek potrebuje nek vir preživetja, a se v zaposlitvi skuša tvorno izkazovati, ustvarjati, odkrivati, izboljševati, in mu »žilica« ne da miru, medtem ko se prevzetemu, ali izbranemu, do konca svoje predanosti predaja.

Da, tudi človek bi v ne-samem, pa v iskanju sebi enakega želi predvsem to, da zmore biti v oporo, in jo sebi najde, pa da drugemu zmore bogatiti, upajoč na recipročen odnos.

Da, tudi človek si želi otrok(a), da bi neko novo življenje ustvaril, ga usmerjal, ga vzpodbujal, ga podpiral, medtem, ko bi mu v njegovi svojskosti rast omogočal, in z njo, posledično, tudi sebe hranil.

Da, tudi človek potrebuje energijo za svoje obratovanje, pa si tudi on zadovoljstvo išče, da do te energije dospe, do moči, katero še kako potrebuje zato, da zmore na svoji poti o(b)stati. Potemtakem…

 

Da, tudi človek si želi vse, kar v podobah želja v celotni Naravi obstaja, le s to razliko, da pri človeku dospetje do želenega ni cilj, pač pa izhodišče, tisti temelji, tisto neizogibno potrebno, kar mu omogoča delovati v smeri spreminjanja okoliščin, njih nadgrajevanja, lepšanja, boljšanja, kajti človek je specifično bitje, rojeno z etičnim, usmerjeno v tvorjenje.