Sinočnja
košarkarska tekma še kar nekaj časa ne bo šla z dnevnega reda, in še dolgo bodo
predmet obravnave sodniki oziroma njihovo sojenje…
Slovenska
reprezentanca na pravkar potekajočem evropskem prvenstvu ni dosegla sanj, v
podobi nekega odličja, to je res, a je res tudi to, da je krepko samo sebe
presegla, in dosegla ogromno, zares ogromno, kajti – na tem prvenstvu je
zasedla sedmo mesto, držav v Evropi pa je oseminštirideset, obenem pa…
Sinoči
sta si nasproti stali dve ekipi. Prva, nemška, z naslovom svetovnega prvaka, v
kateri so bili sami prekaljenci, vsi igralci iz močnih klubov bodisi ameriške,
bodisi evrolige, predvsem pa z dolgim medsebojnim poznavanjem, na drugi strani
pa – šest »starejših«, »mačkov«, od katerih samo Luka igra v močnejši
konkurenci, in šest »zelencev«, po vprašanju reprezentančnih nastopov, skratka
moštvo, ki se je pred kratkim šele spoznavati začelo, v skupni igri, seveda… in
je ta deželna kombinacija dodobra namučila Nemce, celo tako, da jih nihče
poprej na tem prvenstvu niti približno toliko ni. Ampak o nečem drugem sem se
podal zapisati…
Ko
danes prebiram poročanja o tej tekmi – kar nekajkrat sem zasledil poročanje, v
katerem nek novinar trdi, da je bila nemška reprezentanca tri četrtine tekme v –
PODREJENEM položaju. Pa je to res?!
Dejstvo
– slovenska reprezentanca je malodane nenehno vodila, vse do zadnje četrtine,
in res je, Nemci so ves ta čas lovili rezultat oziroma skušali nadoknaditi
zaostanek. To je dejstvo, mimo katerega ni moč, vendar – nemška podrejenost?!
Poglejmo
podrobneje. Prva četrtina 32 proti 21 za Slovenijo. Druga četrtina 24 proti 19
za Nemčijo. Tretja četrtina 25 proti 23 za Nemčijo. In zadnja četrtina 29 proti
17, tudi za Nemčijo. Potemtakem so igralci nemške reprezentance zmagali v treh
četrtinah (in tudi tekmo kot takšno, seveda), igralci slovenske pa samo v prvi,
in me, vsled tega, zanima – kako, za vraga, zmoreš biti podrejen, ko pa se kot
močnejši izkažeš, ko v tej svoji »podrejenosti« zmaguješ?!
Veš
kako?! Tako, sila preprosto, da upoštevaš novinarja, ki niti tega ne ve, kaj je
podrejenost in kako se izkazuje, kako jo je moč ugotavljati… pa revež tudi tega
ne more vedeti, da je eno rezultatsko voditi, in braniti rezultat, medtem ko je
zmanjševanje razlike nekaj povsem drugega kot podrejenost, je – nadrejenost,
brez katere tudi do preobrata, rezultatskega, ne bi moglo priti.
Tako da
– vsekakor, res je, slovenska reprezentanca je bila tri četrtine podrejena
nemški, pa čeprav je vse do zadnje vodila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar