Puhteča…

Ni jader brez piha,

brez jader ni broda,

in premec le nemo v daljo strmi,

mu želja usiha,

in vse manj ga gloda,

le vene v času, da se ugasi…

 

In speče je morje,

utrujeno zgleda,

ni valu, da pesem nemira bi pel,

predaleč obzorje,

kot senca zgolj, bleda,

le čas, ki jemal bo, dokler bo imel…

 

Ni jader brez piha,

brez hoje stezice,

brez volje ugašajo prav vse moči,

ni pesmi brez stiha,

neba ni brez ptice,

le čas, ki odnaša, da v njem izpuhti…