Nekaj
je narobe, kadar med ljubečimi krvavo plačaš radi tega, ker imaš rad. Pa celo
na to pomisliš, kako lepo bi bilo, ko bi imel srce iz kamna, čeprav – tudi kamen
znajo v prah zdrobiti.
Od
silne dobrote Svet poka po šivih. Kako bi šele bilo, ko ti dobri ne bi
obstajali.
Hiteč
biti človek slej ko prej ugotoviš, da si si podobo osla nadel. Kar, morda, niti
ne bi bilo narobe, ko si osli ne bi nadevali podob ljudi.
Do
sonca ni daleč, sam ga zmorem ustvariti, a se ga bojim klicati, prevečkrat so
mi ga že zamračili.
Kjer
sta v ospredju želodec in rit, tam se glava in srce na varno umakneta, v
oddaljen nek kot.
Ko
žival po-človeško kroji, zmore človeka samo boleti.
Na
srečo ima vsaka zgodba svoj konec, le dospeti je treba do njega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar