Prešeren
nekaj je bentil čez goljufivo kačo,
ko
domorodce je razkril, in njih prelesten čar,
mu up
v neznano je minil, pa gledal je v pijačo,
da z
njeno mu je pomočjo bilo še česa mar…
In
Ivan tudi, pa še kdo, enako radovanje,
v
hlapih svet se znosen zdi, naj še tako smrdi,
a
danes ista beda njih dosežke sebi žanje,
da
svoj ponos, ki ji ne gre, nepismena živi!
