Pogostokrat
je slišati, in zlasti takrat, kadar beseda nanese na t. im. družbeno oziroma državno premoženje, da
smo-vsi-delali, da-smo-ga-vsi-ustvarjali, da smo vsi prispevali k razvoju, da
smo vsi zaslužni za napredek. Na prvi pogled se zadeva dejansko tako kaže, ko
pa malo bolje pogledaš, takrat je trditev izjemno smešna, zaradi svoje
neumnosti, seveda, po drugi strani pa silovito žalostna, saj priča o
NEZMOŽNOSTI DOJEMANJA, posledično tudi razumevanja, še več, priča o NEUPORABNOSTI
ZNANJA, s katerim jim hočejo v šolah »širiti obzorja«! Pravzaprav priča (tudi)
o tem, da je škoda časa, truda, denarja, namenjenega »izobraževanju« občestva!
Kakopak,
tu ne govorim o znanjih s področij, na primer, tehničnega ali gospodinjskega
pouka, o znanjih, do katerih je moč dospevati in jih razumevati na temelju čutnega
zaznavanja (EDINI temelj občega videnja, »razumevanja«, »vedenja«!), pač pa o
krepko pomembnejših znanjih, med katera sodijo vsa poznavanja
naravnih/družbenih zakonitosti, o znanjih, katera je moč osvojiti na temelju
CELOVITEGA VIDENJA neke vsebine, njenega CELOVITEGA ZAVEDANJA, posledično
njenega CELOVITEGA RAZUMEVANJA, skratka, na temelju RAZUMA, ki pa je krepko
drugačna zadeva, kot je njihova pamet, celo tista zdravo-kmečka!
Oni
razvoj vidijo v tehnologiji, v standardu, v tem, da zavoljo nekih materialnih
sprememb lažje živijo, kot so živeli tisti pred njimi, vendar – BREZ NAPREDKA
na področju DRUŽBENIH NORM, bi absolutna večina še vedno živela v podobah
zob-za-zob, kanibalizma, sužnjelastništva in vseh ostalih, ki so nekoč »krasile«
občo nagonskost, čeprav – marsikaj od naštetega je še vedno obstoječe, le da v
svojih neformalnih podobah in zahvaljujoč najprej brezosebnosti nagonskih,
posledično njihovega »vrednotenja« (znotraj katerega sta poln želodec in
zadovoljna rit na prvem mestu), na koncu pa tudi dejstva, da – so vodljivi…
Takšna
znanja, ne-tehnične narave, so bebavosti izjemno moteča, o čemer priča tudi
gonja proti družboslovju in pretirano izpostavljanje naravoslovnih ved, zlasti
tehničnih, ker – opica se ne zaveda, da tudi z avtomobilom, v ogrevanem stanovanju,
z modno znamko… ostane opica!
Vsi
prispevamo, vsi smo zaslužni… Ne me basat! Poglejmo, kako je zares s tem!
Povsem
banalen zapis, vzet iz spominov, potemtakem iz dejanske neke preteklosti: ko je
bil sprejet nek samoprispevek, so vsi bentili, češ da jim jemljejo od plač… ko
so prejeli certifikate, so jih obojeročno pograbili in, večinoma, zagonili…
danes pa, ko te »naše« lastnine več ni, danes pa
smo-vsi-zaslužni-da-smo-ustvarili in bi še tisto, kar je ostalo, požrli!
Kolikor
poznam neka dejstva, vem, da – kolesa, zagotovo, nismo vsi iznašli! Tudi o
Zemlji nismo vsi do njenih resnic dospeli. O bakterijah tudi ne, o lovljenju
elektrike s pomočjo neke druge energije, o uporabi elektrike (ali katerekoli
druge energije) prav tako ne, o letenju po zraku, o plovbi pod vodno gladino,
ma – niti do resnice o uporabi hlajenja, za podaljšanje trajnosti neke hrane,
ne, do vsega tega in neštetosti drugega nismo vsi dospeli, pač pa so ta
spoznanja zasluge – POSAMEZNIKOV! Tistih, pač, ki so bili, zaradi bebave
večine, in tudi od nje, mnogokrat zasmehovani, zavračani, preganjani, tudi
likvidirani! Da, s strani teh ki smo-zaslužni-za-napredek!
Medicina
(denimo anatomija) je celo večnost potrebovala za to, da se je nek posameznik
odločil prekršiti obče (tudi verske) zapovedi in je pogledal v telo mrliča!
Psihologija in psihiatrija sta celo večnost potrebovali, preden sta si izborili
prostor ob zaostalosti občih »razumevanj«. Pa Galileo, Da Vinči, Tesla, Koh,
Kopernik, Sokrat… mejduš, koliko je bilo teh posameznikov, ki so vsaj nekaj
vedeli, a so jim obči (so)graditelji-napredka v najboljšem primeru zgolj spodmikali
tla pod nogami!
So za
egipčansko civilizacijo zaslužni obči?! Za neke piramide, za namakalne sisteme,
posledično za dvakratno letino, za nek pravni, kakršenkoli že, red, za
kulturo?! Čemu bi bili, ko pa so bili zgolj fizična delovna sila, ki je delala
zato, ker je morala delati (še danes bi »pridni« raje uživali v popolnem
brezdelju, ko bi jim nekdo za to brezdelje denar dajal!) in so zamisli,
organizacija del, vodenje aktivnosti, zagotavljanje pogojev za izvedbo
zastavljenega… vse to je prihajalo iz glav, iz znanja, iz zmožnosti
predvidevanja posledic oz. bodočnosti – posameznikov! Je vol zaslužen za to, da
njegov gospodar prejme plačilo za zorano njivo?!
Dejanske
zasluge občih so vidne skozi zgodovino, tudi skozi dogajanje v zadnjih treh in
pol desetletjih! Tisti, ki se iz včeraj ničesar ne nauči, tisti, ki sploh ne
misli na jutri, kaj šele, da bi ga zmogel videti, pa čeprav samo v predstavah,
tisti, katerega ne skrbi polnjenje korita, pač pa samo to, da v koritu sebi in
zase najde… ne, ne, v neskončnost ne, takšni ne zmorejo ničesar naprednega
poroditi, nasprotno, vse, kar se kot napredno kaže, zmorejo samo – zminirati!
