Civiliziran(c)i…

Žalostno, a resnično.

Kjer smrad…

… zagotavlja poštenost, tam je priporočljivo zatisniti nos.

Razvitost…

Še v najbolj razvitem hlevu govedo muka.

Samost…

… se zmore izkazovati z mnogimi odlikami… kadar je edina alternativa tistemu živeti z nedojemljivim ( = neumnim), neuvidevnim ( = sebičnim), nemoralnim ( = pokvarjenim) bitjem.

Nekoč o njej nisem vedel, marsikdaj sem se tudi čudil nekim samotarjem, a se mi je, ob vseh črednih, v drugačnih svojih podobah razkrila.

(Po)zna(va)lci…

Obči ugotavljajo na osnovi površja, na osnovi zunanjosti (v katero sodijo tudi posledice), kajti njihova ugotavljanja temeljijo izključno na čutnem zaznavanju!

Na žalost so dejstva (potemtakem tudi vsi vzroki) pod površjem, prikrita očem in ostalim oblikam čutnega zaznavanja, in je za dospetje do njih potrebno abstraktno mišljenje ( = predpogoj razuma!), s katerim pa obči (nagonski, NErazumski) ne razpolagajo.

Da bi bila zadeva hujša, obči sebe obravnavajo kot izhodišče oziroma merilo ugotavljanja, potemtakem tudi ugotovitev, pa so »dejstva« odvisna od njihovega stanja znotraj konkretnih okoliščin.

Radi vsega tega ni čudno, da se svet nagonske večine izkazuje z neresnicami.

 

P.S.

Ne obstajajo subjektivne resnice, tisti obče veljavni po-moje, resnice, ki bi veljale samo za posameznike, pač pa so resnice samo tista dejanska stanja, katera veljajo v podobah pravil.

»Strokovna« bedarija!

Danes sem poslušal neka »modrovanja« o depresiji, izrekali sta jih »strokovnjakinji«, bojda zdravnici, in bistvo teh »modrovanj« je bilo v tem, da je potrebno teči oziroma se rekreirati (v smislu zdrav-duh-v-zdravem-telesu), kajti »tek je uspešen način preprečevanja oziroma odpravljanja depresije«. Hm…

 

Bedarija, popolna nagonska bedarija, ki zamenjuje vzročno-posledične povezave, kajti…

Kadar si depresiven, takrat si malodušen, brez veselja (do česarkoli), brez volje (po čemerkoli) in želiš samo to, da te pustijo v miru »gniti« v nekem tvojem kotu. Ničesar drugega. In da odpraviš takšno stanje, ti NE pomaga prav nikakršna aktivnost, pač pa je najprej potrebno – NAREDITI MISELNI PREOBRAT! Najprej moraš, potemtakem, najti neke svetle točke, na temelju katerih vidiš ne samo možnost dospevanja do nekega zadovoljstva (le-to poraja živetveno energijo), pač pa tudi smisel oziroma razlog lastnega obstajanja! Pomeni, da brez takšnega preobrata, brez tega, da samega sebe prepričaš v to, da se moraš izvleči iz depresivnega stanja, ničesar ni, kar bi te lahko takšnega stanja odrešilo, ničesar!

 

Da, res je, v kolikor rad tečeš, potem ti PO takšnem miselnem preobratu tek poraja zadovoljstvo, potemtakem tudi energijo, vendar šele kot POSLEDICA tvojega zoperstavljanja depresiji. In, mimogrede – namesto teka je lahko katerakoli druga aktivnost, denimo sprehajanje psov, nameščenih v pasjem zavetišču, vse oziroma karkoli, v čemer najdeš potrebno mero zadovoljstva in s tem tudi volje do živetja!

Skoraj kot da bi se dogovoril…

Ta teden ni bil najbolj naklonjen košnji, zlasti tisti na bregu. Pogosto je deževalo, padavin je bilo veliko, pa so tla razmočena in sem se nekajkrat znašel na hrbtu…

 

Sinoči sem komaj hodil. Kosil sem zjutraj in popoldne. Že dopoldne sem dobro čutil meča, mišice v njih so obremenjene zaradi nenehnega lovljenja ravnotežja, pri delu na strmem, in sem jim premalo počitka namenil, pa sem zvečer komaj hodil. A mi je, na delu, na katerem stoji hiša (skoraj polovica celotne površine), ostala nepokošena samo strmina pod objektom, pa sem bil zadovoljen…

 

Zadovoljen sem bil tudi zjutraj, ko sem ugotovil, da napoved vremenoslovcev drži, da ne dežuje. Nekaj pred osmo sem imel pokošeno strmino, pa sem se nagovoril, da sem tudi z drugim delom zastavil, češ – če sto kvadratov pokosim, pred dežjem, jih bom pa sto…

 

Dobro sem zagrabil za delo, mišice so se ogrele in bolečine ni bilo čutiti. Le utrujenost, ki pa je podlegla volji. In tistih vsaj sto kvadratov se je povečalo, krepko, postalo jih je približno tisoč. In bi še kakšnega dodal, ko…

 

Ravno sem drugo teraso dokončal, ko sem ugotovil, da je posoda za gorivo prazna in ker sem tudi steklenico izpraznil, sem se, kar s koso, namenil proti hiši, da natočim gorivo. Nisem bil pet metrov od vrat kleti, ko je začelo deževati…

 

Priznam, dež mi je bil dobrodošel. Argument, katerega kaže upoštevati, zlasti takrat, kadar si popolnoma fuč, od utrujenosti, obenem pa si naredil več, kot si upal, da ti bo uspelo. Zdaj lahko mirno čakam na prihod Male, čeprav je stanje na nepokošenem delu, po skoraj mesecu dni od košnje, ponekod takšno, da je malodane džungli podobno…

 

Prihodnjih sedem dni bom počival od košnje, upajoč, da me Malo preveč ne izmozga. Kolikor koli me že bo – od njenih prizadevanj bom počival takrat, ko bom preostanek kosil. Zato pa sem upokojen, da sem pozabil kaj je to dejanski oddih.