Vedno v formi…

Neumnost ne potrebuje dozorevanja, že mlada je vedoča.

Dobrota sebičnosti…

Ko najprej zase poskrbi, in se do ušes nažre, se lev izkaže kot izjemno dober – ostanke prepusti drugim…

Žal to ni dobrota, čeprav se v občem pojmovanju, in izkazovanju, prav takšna predstavlja.

Potreba po pomoči…

Človek ima potrebo po tem, da pomaga drugim.

Idiot ima potrebo po tem, da pomaga vsakomur.

Po-svoje »resnica«…

Vsaka žival pozna »resnico«, kako je ne bi, po-svoje jo pozna, a žal ničesar ne ve o pasteh, prežah, strupih, o namerah plenilcev…

 

Če ne poznaš celote, tudi o delu ne moreš vedeti, oni pa niti delov ne poznajo, kaj delov, še sebe ne… a »vedo« o celoti!

Človeštva je prekleto malo!

Hudič je, kadar te rodijo kot človeka v nagonsko okolje, v svet, ki naj bi bil tvoj, človeški, ker ga je človek zgradil, dejansko pa ga vsi krog tebe živijo kot sebi ustrezno živalskost.

»Zdravost duha«…

Manj kot premoreš v sebi, lažje boš sebi ustrezno/ega našel.

Takšna je namreč »zdravost duha« okolja.

V tri krasne me daj…

Ko zvezda mi ugasne

na vrh vseh ran srca,

pokoplji me v tri krasne,

morda tam ni gnoja…

gnoja, ki v laž ovija

ves svoj sebičen smrad,

da lažje kri izpija,

češ da imet zna rad…

 

Ko pride do izpetja,

predolgo že brli,

preklel bom neka smetja,

zatisnil bom oči…

ne bodo gnusa zrle,

ko bodo v mir umrle.