Znanost
že dolgo išče odgovor na vprašanje »zaradi česa nastajajo duševne bolezni«, in
mislim, da išče na krepko napačnem koncu! Že res, da je ugotovila to, da so te
bolezni posledice porušenega bio-kemičnega ravnovesja v možganih, ni pa dospela
do odgovora na vprašanje ZAKAJ pa se to ravnovesje poruši! Osebno mislim, da je
odgovor popolnoma preprost, in da je potrebno za dospetje do njega zgolj
slediti logiki, po kateri posluje dobesedno vsa Narava…
Na
planetu obstajata dve vrsti živetja, NEPOSREDNO naravno in POSREDNO naravno.
NEPOSREDNO naravno je vse tisto živetje, ki se odvija natanko tako, kakor ga je
v odvijanje porodila Narava, pomeni, da se odvija skladno z njenimi »interesi«,
»namerami«, »željami«. Potemtakem gre za tiste podobe živetja, pri katerih se
NE mešajo značilnosti same naravne zasnovanosti. POSREDNO naravne podobe živetja pa so vse tiste, ki so nastale
zaradi – križanja različnosti, drugačnosti, in do katerih NIKOLI ne bi prišlo v
primeru, ko bi samo Narava, neposredno, o njih odločala! Ko ne bi odločanja v
svoje roke prevzel njen delček, dvonogi delček…
Biti
NAD Naravo NI izvedljivo, vsaj dolgoročno ne, kajti njene zakonitosti niso samo
večne, pač pa predvsem neomajne, pa se zna sleherni poseg v te zakonitosti s
kaznijo končati. Zasnovanosti namreč NI moč spreminjati. O tem obstajajo
številni praktični dokazi in med njimi so, prepričan sem, tudi – duševne bolezni!
Temeljna
težava, zaradi katere tudi prihaja do teh bolezni, je v tem, da je v daljni
preteklosti prišlo do križanja NAGONSKEGA bitja, sorodnika šimpanza,
človečnjaka, in razumskega, človeka. Kdor pozna razliko med pametjo in razumom,
ta ve, da si zlahka zmoreta biti v popolnem nasprotju! Nasprotja pa se niti
privlačijo ne, kaj šele, da bi zmogla v soskladju sobivati, nemoteče eno do
drugega. In kdor pozna neko duševno obolelo osebo, ta ve, da se zmore v času »mirujoče«
bolezni izkazovati v popolnem nasprotju, kot se izkazuje v času aktivne, pa zmore
iz etičnega, uvidevnega bitja »izrasti« popolnoma nemoralno in sebično, v
bistvu bitje brez »duše«, v kolikor pod to besedo pojmujem neke pozitivne
značilnosti.
Če
zaključim: namesto, da znanost išče načine, s katerimi bi neka porušena
ravnovesja obvladovala, bi morala iskati načine, s katerimi bi IZLOČILA
temeljni vzrok te porušitve, in tu bi že dospela na področje genetike, pri
čemer ne kaže pozabiti na sila preprosto dejstvo: nikoli ne boš močnejši od Narave, nikoli ne boš s posegom vanjo dosegel želenega, nasprotno, zanj boš
vselej kaznovan! V konkretnem primeru je namreč »izvirni greh« neodpravljiv.
