petek, 20. februar 2026

Štafetna palica…

Dve uri za tem, ko sem izvedel, da so Večerne uradno izšle, sem prejel vest, da je Vesolje šlo v tisk. Zdaj bo dva tedna čakati, da se rodi.

In je izšla…

Končno! V prihodnjih dneh naj bi tudi do mene dospela…
 
Po petnajstih letih, če ne štejem Ćulićevih Deset zapovedi za otroke, pesniške zbirke, katero sem prevedel oziroma prepesnil, in je izšla v lanskem letu, pa neke antologije, v katero sem umeščen, in nekih izborov, v katerih so tudi moji zapisi prostor našli, se znova izkažem kot knjižni ustvarjalec…
 
Čeprav občutki še zdaleč niso takšni, kakršni so bili ob prvorojenih mojih knjigah, so dovolj prijetni, da zmorejo senco zadoščenja priklicati ter dnevu, morda celo dvema, plaho zvezdo, na nebu, bolj kot kadarkoli prej oddaljenem, prižgati. Da za hip posije, preden jo pogoltne tema.
 
Založba Obzorja, Maribor.



Za VSE vrste…

… velja, da imajo VSE posamičnosti, ki neko vrsto sestavljajo, ENAKE značilnosti, in so razlike samo v niansah, v obrobnih, vsebinsko nepomembnih zadevah, in samo znotraj t. im. človeštva obstajata popolni NASPROTJI – na eni strani neumnost, na drugi umnost, na eni sebičnost, na drugi uvidevnost, na eni nenačelnost, nemoralnost, na drugi načelnost, moralnost, na eni pogoltnost, na drugi tvornost… in vse te razlike pričajo o tem, da je večina t. im. človeštva sestavljena iz – NE-ljudi!