Tak dan je...

nedelja, 16. avgust 2026

… kot je tisto, katero sveže, in hladno, s trte ubereš, v spokojnem jutru, v katerem dan s počasnimi koraki pot zastavlja.

In ni boljšega zadovoljstva, kot je tisto, katero sam porodiš, odneguješ in v preprostosti očuvaš.

Biti?! Zadošča za riti,

za glad, ki ne siti,

le sili smraditi;

ni v duhu človeka,

da v prazno odteka.

… čeprav vem, da ga, slej ko prej, tema pogoltne. Ne verjamem v temo, čeprav mi je (za)temnila, in čeprav vem, da v njej končam.

… tam svetloba temni.

… ki samega sebe nikdar ne doseže!

… kar sem počel, se je, med nevrednimi, v nevredno spremenila, in večina tistega, kar sem dajal, je v dreku postala drek.

V pozlati robati

nevredno obstaja,

nevredno oplaja,

nevredno poraja,

v temò zvezde klati,

preveč so moteče

za biti smrdeče

brez upa, brez sreče.