Idiot…

Včasih bi kričal, a željo v kletev prelijem, ob čemer ne pozabim sebe z idiotom okrcati…

Kdo mi je kriv, da nikoli nisem znal »najprej imeti rad sebe«, med vsem »dobrim« in »poštenim« sebičnim smradom!

Vedno v formi…

Neumnost ne potrebuje dozorevanja, že mlada je vedoča.

Dobrota sebičnosti…

Ko najprej zase poskrbi, in se do ušes nažre, se lev izkaže kot izjemno dober – ostanke prepusti drugim…

Žal to ni dobrota, čeprav se v občem pojmovanju, in izkazovanju, prav takšna predstavlja.

Potreba po pomoči…

Človek ima potrebo po tem, da pomaga drugim.

Idiot ima potrebo po tem, da pomaga vsakomur.

Po-svoje »resnica«…

Vsaka žival pozna »resnico«, kako je ne bi, po-svoje jo pozna, a žal ničesar ne ve o pasteh, prežah, strupih, o namerah plenilcev…

 

Če ne poznaš celote, tudi o delu ne moreš vedeti, oni pa niti delov ne poznajo, kaj delov, še sebe ne… a »vedo« o celoti!

Človeštva je prekleto malo!

Hudič je, kadar te rodijo kot človeka v nagonsko okolje, v svet, ki naj bi bil tvoj, človeški, ker ga je človek zgradil, dejansko pa ga vsi krog tebe živijo kot sebi ustrezno živalskost.

»Zdravost duha«…

Manj kot premoreš v sebi, lažje boš sebi ustrezno/ega našel.

Takšna je namreč »zdravost duha« okolja.