V
nemir se zna oviti,
ko leži
nekje ob strani
in se
mi ponuja.
Dolgo
se mu ni prašiti,
nosi ves
moj čas na dlani,
mi
besede zbuja.
Ko ga
vzamem, zna leteti,
v hipu
zrastejo mu krila,
v
pekel, do neba.
Želje
mi hiti ujeti,
da bi
v prazno ne minila
misli
pot, srca.
