Cilj na vidiku…

Danes ničesar nisem naredil, sem pa kar lepo količino časa namenil dopisovalskim korakom, s katerimi smo, zdaj pa zares, uskladili končno podobo knjige. S temi zadevami je namreč tako kot z mozaikom – delček premakneš, pa se pri vseh ostalih porodijo neka vprašanja…

 

Iz založbe so, prav tako danes, že poslali v NUK prošnjo za CIP (običajno je nanj potrebno čakati dva, največ tri delovne dni), in so tudi poslali v tiskarno povpraševanje za ponudbo, za tisk in vezavo (obljubljena je za jutri), tako da – najdlje do konca tedna, pa bo gradivo lahko romalo v tiskarno…

 

Resda ne poznam načrtov in že dogovorjenih obveznosti tiskarjev, a domnevam, da je realno pričakovati izid knjige nekje do polovice oktobra. In takrat bom Lovljenje časa odložil na polico ter se lotil lova na neke druge cilje. V zrak pač ne znam, ne morem in ne želim gledati.

Obči nevednosti ob rob…

Bolijo ga/jo rokE… zadevo je vzel/a v svoje rokE… vse je ustvaril/a s svojimi rokaMI…

 

Obča praksa, ki me vodi v dvom. Ne vem namreč koliko rok imajo, a očitno več kot dve. Ali pa…

 

Ja, to bo to, kajti tudi sicer se izkazujejo s tem, da so radi »ponosni«, le njihovo izkazovanje tega »ponosa« je rahlo čudno, bodisi se nanaša na tisto, kar še zdaleč ni vredno, bodisi na tisto, o čemer pojma nimajo…

 

Lepo je, da si ponosen na »svoj« jezik. Lepo je, da ti je lep in nekaj posebnega, prav zaradi tega, ker ima DVOJINO. Še lepše bi bilo, ko bi zadevo, katera ti je »všečna«, si nanjo »ponosen«, jo celo »spoštuješ« - (po)znal/a!

Nagonskim možganom…

… in njihovi pameti Narava ni namenila pretiranega razmišljanja!

Do zadovoljstva…

… zmorem zlahka, le mir, čas in odsotnost dvonogega smradu potrebujem.

Obstajata…

… umetnost slikanja in umetnost pleskanja. Obeh se je moč v isti šoli učiti.

Norost je…

… potencirana neumnost, med obema pa se njihova »strokovnost« nahaja.

Občudovanja vredno…

So, ki so izjemno »ponosni« na Melanijo, kajti izkazala se je z izjemnim »dosežkom«, postala je »prva dama«…

 

Ubožci! Častihlepni, obenem ničvredni, hkrati pa tako butasti, da…

 

Poglejmo, kakšen je ta Melanijin »dosežek«, poglejmo, v čem je njena zasluga zanj.

 

Ko bi bila Makedonka, ne bi bili ponosni nanjo, Deželani, kakopak, pomeni, da je ena od obeh osnov njene »uspešnosti« v tem, da je bila rojena pod Triglavom in da so ji, še preden so jo o tem karkoli vprašali, zapisali, da je – Slovenka. Velika stvar, biti micka ali janez.

Kaj je ona sama za to naredila, za to veliko stvar, ki je temelj »ponosa« številnih butcev?! Ničesar. Zgolj naključje je zaslužno za njeno nacionalno opredelitev, pravzaprav dve naključji: geografsko področje rojstva in običajna »pametnost« staršev, ki v čredni pripadnosti vidi »dosežek«, in ki otroku ne dopusti, da bi se (tudi) po tem vprašanju sam odločal (čeprav, resnici na ljubo, razlike ne bi bilo, upoštevaje dejstvo, da čredna pripadnost ne deluje samo tam, kjer deli črede ne obstajajo).

 

Ko bi bila rojena grbava ali kakorkoli drugače nevšečno zaznamovana, ne bi privlekla Donalda. Pomeni, da je bil za njen »dosežek« odločilen njen izgled, njen videz, za katerega pa prav tako ničesar ni naredila, je zanj poskrbela Narava. In je njena »zasluga« zgolj v tem, da se je ustrezno odzvala osvajanjem svojega sedanjega moža, vendar – povej, poznaš neko povprečno deklino, ki ne bi poskočila ob tem, ko bi imela priložnost zgrabiti navzven vsaj pogojno sprejemljivega dedca, obenem takšnega, ki ima denar, moč, ugodje?! In – četudi je ta dec navznoter dokaj beden, ni pomembno, kajti celotno povprečje je enako, pa gliha-vkup-štriha.

 

Je, morda, zaslužna za to, da je njen mož postal predsednik?! Ni, za ta njegov dosežek je zaslužno »ljudstvo«, ki je dovolj neumno in nemoralno, da »kakovosti« posameznika gleda skozi denar, skozi imetje, ker drugače sploh ne zna, in ne zmore.

 

Osebno razmišljam takole: glede na to, da se nasprotja ne privlačijo, bi si upal trditi, da ima Melanija enake »kakovosti«, kakršne ima tudi njen mož. V njem pa ni zaznati ne etičnosti, ne umnosti. In bi si upal trditi, da povsem enako velja tudi za vse tiste, ki so na obravnavan »dosežek« ponosni.