Vreme
se spreminja, posledično se spreminja tudi podnebje. Spoznavamo neprijetnosti,
kakršnih doslej nismo poznali, in te neprijetnosti, od suš, do obilnega,
silovitega deževja in poplav, do gromozanskih zrn toče, katerim več niti zrna
ni moč reči, vse te spremembe so tako očitne, da jih še poslednji bebec zmore
zaznavati…
Nekateri
svarijo pred našim početjem in pravijo, da bi morali obrzdati lastna ravnanja
ter s tem vsaj zmanjšati naše negativno delovanje na podnebne spremembe.
Drugi
so sila pametni, med njimi tudi takšni, ki položaje odločanja zasedajo, tudi na
tukajšnjih tleh, ki trdijo, da so opozarjanja na naše neugodno delovanje na
vremenske razmere navaden bav-bav, popolna neumnost, ker se vreme samo od sebe
spreminja, se je v preteklosti, in se bo tudi v bodoče…
Hm,
res je zaznati popolno bebavost, pri raznih razpravah o našem ne/vplivanju na
klimatske spremembe, in to grozovito bebavost, pri tistih, ki odločajo, da bomo
še naprej po starem ravnali, ne ozirajoč se na posledice, ker »se vreme samo od
sebe spreminja«!
Res
je, vreme se TUDI samo od sebe spreminja in tačas obeta najprej dospetje do
nekih saharskih razmer, da bi le-tem sledila nova ledena doba. Vse se
spreminja, kaj se ne bi vreme! Ne nazadnje ničesar večnega ni, razen nenehnega
spreminjanja, minevanja, da bi se v preminulem nekaj novega, drugačnega
porodilo. Jedro planeta, tisto razbeljeno, je vse manjše, kar neposredno vpliva
na manjšanje gravitacijske moči planeta, in planet bo vse težje svoje ozračje
obdržal krog sebe, dokler ne bo dospel v stanje, ki bo popolnoma enako tistemu
na Luni. In z manjšanjem jedra, planet postaja vse hladnejši, podobno kot peč,
ki z manjšanjem ognja postaja vse hladnejša, in s tem bo tudi ozračje postajalo
vse hladnejše. Tudi zrak v sobi se hladi, ko moč ogrevalnega telesa upada, celo
usahne, vendar…
Mi, s
svojimi izpusti, dve stvari počnemo. Prva je ta, da onesnažujemo (ne samo
zraka, pač pa tudi vodo in prst, posledično vse obstoječe!), druga pa ta, da
uničujemo ozonsko plast, ki je edini ščit, s katerim planet razpolaga v
upiranju neposrednemu učinkovanja sončeve toplote, pomeni, da POMAGAMO
spremembam podnebja, ki sicer res same od sebe potekajo, da – POTEKAJO HITREJE!
Da, v bistvu, sebi krajšamo čas, v katerem bo možno na poznan način obstajati
na planetu, da vse bolj približujemo trenutek, ko bo planet dokončno mrtev in z
njim vse, kar se na njem nahaja!
Trditve
»vreme se samo od sebe spreminja, zato ničesar ni potrebno storiti« so
popolnoma identične trditvam, katere bi nekdo izrekel v primeru zdravljenja
neke bolezni, češ »itak bo umrl, ne glede na to, kaj počneš«! Ja, res je, bo,
vsakdo bo umrl, o tem ni dvoma, vendar medicina, ki smrti ne more preprečiti,
skuša temu, ki bo umrl, bodisi z omejevanjem bolezni, z njenim zaviranjem,
bodisi z njeno odpravo, omogočiti – običajno, pričakovano, »normalno« živetveno
dobo, ki bo zanesljivo opazno daljša, v primeru zdravljenja, kot bi bila v
primeru »pusti pri miru, itak bo umrl«!
Da,
res je, tako pametni, tako »daljnovidni«, tako za-bodoče-rodove-skrbeči so
razni bebci, tudi pri nas, ki o teh vprašanjih odločajo in se odločijo ne samo
za pusti-pri-miru, pač pa celo za
nadaljuj-z-onesnaževanjem-s-krajšanjem-časa-živetja-na-planetu! In – čemu tako
počnejo?! Zato, ker toliko bebavi pa spet niso, da ne bi vedeli kako so
NEZMOŽNI v drugačnih družbeno tehnično-ekonomskih okoliščinah »ljudstvu«
zagotavljati vsaj nekega minimalnega standarda in s tem, posledično, sebi tako
čaščenih položajev! Pač, tako je, kadar nezmožna, nemoralna bebavost do
odločanja dospe!
