V stilu…

Krožniki za enkratno uporabo, kozarci za enkratno uporabo, pribor za enkratno uporabo, robci za enkratno uporabo, rokavice za enkratno uporabo, luči za enkratno uporabo… živetje za enkratno uporabo.

Prizadel sem jo…

Popoldne sem jo odpeljal k mami. S tem sem ji »odščipnil« današnje popoldne in večer, cel jutrišnji dan in četrtkovo dopoldne tukaj. Jutri imam namreč opraviti določene zadeve, katerih ob njej ali z njo ne bi mogel, pa sem skrajšal ta najin teden tako, da sem mu sredino odvzel…

 

Že v nedeljo sem ji povedal o tem in danes se me je oklepala tako, da ga ni klopa, ki bi to zmogel bolje početi. Dobesedno grabila me je za roko, me vlekla k sebi, polagala mojo dlan na svojo glavo, ma, težava je bila odlepiti se od nje že za sekundo, dve, kaj šele za dlje…

 

Ko sva se poslavljala mi ni želela niti pomahati. Boli jo, čeprav tega neposredno ni hotela pokazati. V meni bolečina tuli, in k vragu pošiljam svojo odločitev vendar… moram, imam določeno obveznost in jo moram izpolniti. In bom komaj čakal na trenutek, ko spet do nje dospem, pa da z dnevom in pol malo drugače zaključiva ta najin, za obilico časa okrnjen, teden.

 

Po eni strani se zavedam, da se mora počasi seznanjati z življenjem, po drugi pa… ma, naj gre vse skupaj k vragu, z menoj na čelu!

Do resnice…

… zmore dospeti samo človek, a kaj ko pa njegova spoznanja med živalmi ne veljajo.

Nemoč denarja…

Ni denarja, ki iz riti

zmore čudež narediti,

da postane vzor brez fleka,

ne zgolj – proizvodnja dreka!

Priložnosten…

V besedah vse pošteno,

v dejanjih pa resnica…

Kjer nagonsko je sproščeno,

tam priložnost je sodnica…

Čudež tehnike…

Gledam neko reklamo za napravo, ki naj bi psu preprečevala lajanje, pa se sprašujem – obstaja podobna naprava, ki bi lajanje preprečevala dvonogim?!

Njih večna lakota…

… požira sedanjost, pa ob njih ni upati na bodočnost.