Večerja…

Odpravil sem kosilo, pomil posodo, obesil prvo pranje in v drugo stroj zagnal, celo večerjo sem si omislil...

Breskvi, vinogradniški, mnogim »finim«-iz-blata-pognalim neugledni, zanikrni (nista bili škropljeni), a jih, tudi radi njih okusa, ne bi zamenjal za kupljene, in »lepe«, poleg pa grozdje, sila podobno »kraljici vinograda« ali »kraljici Italije«, le da je moje hibridne narave, pa ne pozna »kemije«…

 

Namenoma sem sadil izključno rastline, katerih ni potrebno škropiti, pa moja drevesa, trte in njih plodovi ničesar ne vedo o bio-kemičnih preparatih, sicer povsem običajnih, samoumevnih, v vinogradništvu in sadjarstvu. Že res, da se ti preparati s časom razgradijo, a je res tudi to, da njihove sestavne elemente vsrkajo prst, rastline in sadeži, tako da…

 

Veliko imam trt Nju-Jork-muškata, tudi na brajdi, ob hiši, krasi. Imenitno grozdje, izjemno temno modre, malodane črne barve, aromatično, sladko, odličnega okusa, predvsem pa zdravstveno povsem neoporečno, v celoti bio, eko ter ah-in-oh (dovolj daleč so tisti, ki škropijo, pa vpliv njih početja, vsaj neposredno, ne dospeva sem), vendar…

 

Mali je okus sicer zelo všeč, a je ne morem pripraviti do tega, da bi ga jedla, kajti – tu in tam se pripeti, morda v vsaki deseti jagodi, da se pod lupino (ki niti slučajno ni takšna, kakršna je pri šmarnici ali izabeli, trda, »kljubovalna«) nahaja pečka in zaradi (morda) desetine takšnih zrn je nikakor ne morem prepričati! Bi pa, kakopak, jedla grozdje iz trgovine, celo nezrelo in zlasti sila vprašljivo, celo sporno, radi vsebnosti raznorazne »kemije«!

 

Da, sadno večerjo sem si omislil, za danes. Itak bo leto, po vprašanju sadja, dokaj siromašno, je suša prezgodaj nastopila, že na pomlad, junija, pa… ne vem, če bom, na primer, na več kot dvajsetih kakijevih drevesih nabral za pet kilogramov plodov! Je moralo rastje, v pomanjkanju vode, najprej za lasten obstoj poskrbeti, in je odvrglo sadeže, ki so se v obilju izkazovali…

Ena najljubših mi…

Marsikdaj mi v misli zaide Đole, edina oseba, katero sem želel spoznati, a mi to, žal, ni uspelo, vsaj neposredno ne…

 

Bil je človek, resda človek z napako (izjemno redki so ljudje, osebno nobenega ne poznam, katerim uspe, sredi nagonske ničevosti, dospeti do osebnostne suverenosti, ne da bi ob tem utrpeli neko psihično okvaro!), a je bila ta, njegova, napaka, zanemarljiva v odnosu do človečnosti, katero je bilo moč razbirati iz njegovega petja. Iz pesmi, ki so, na pogled, popolnoma enostavne, preproste, a umetelne v svoji dovršenosti, obenem jezikovno in sporočilno bogate, pa so, kot takšne, popolno nasprotje vsega dreka, s katerim pretežno streže »glasbena scena«. In so, te pesmi, takšne, da jih večina, ki jim je ploskala, ni bila vredna poslušati…

 

V spomin mi je zašla izjava neke osebe, češ da ji je Balašević, s svojimi pesmimi, rešil življenje. Bedarija, in to kapitalna bedarija, kajti – pesem, sama po sebi, ničesar ne more (raz)rešiti, ko bi, bi jo predpisovali na recept, namesto zdravil, zmore pa biti pripomoček pri razreševanju, a ne tam, kjer ne obstaja zmožnost postavljanja na lastne noge, in zlasti ne tam, kjer ne obstaja tisti nekaj, ki je popolno nasprotje obče praznine, in praznine duševnih obolenj! Kakorkoli že…

 

Težko je med njegovimi pesmimi izbirati tiste naj, a ta, katero »lepim«, sodi med njih, meni zagotovo. Ne vem, malček, domnevam, tudi zaradi sporočila, dokaj jasnega, četudi med vrsticami izraženega – jebite se!

V svetu dvojnih meril…

… v svetu nenačelnosti, se »poštenost« izjemno smrdljivo izkazuje.

Ne iščem več…

Našel sem tudi tisto, česar nisem iskal, le-to celo prevladuje v najdenem. Zdaj si zmorem dovoliti spokoj duše, vsaj po vprašanju lastnih odločitev in ravnanj, in zmorem, znotraj obilja neke lažne lepote, dospevati do drobtinic dejanske. Vsaj imam, in vem tudi kaj imam.

Na vsakem koraku…

Česar hudičev otrok ne pobije, to skuša otrok hudičevke. Boga pa ni.

Orehovina…

Počasi se nabira, v čakanju na tiste največje kose, da za njimi krene v sušilnico. Da bo čez dve leti grela.

Os Sveta…

Nagonskim so njihove riti merilo Sveta, pa – če gre »moji« riti dobro, je Svet dober, če ji ne gre, je pa krivičen.