… je
skup nekih značajskih značilnosti, ki zmorejo vse življenje žareti, in zmorejo
kot nepomembne izkazati tudi morebitne telesne hibe, neko »nelepoto«. Notranja
lepota, sila redko obstoječa zadeva, kajti tam, kjer je sebičnost temelj
obstajanja, tam je ne more biti!
Zunanja
lepota – stvar ne/okusa, predvsem pa zadeva, ki ne zmore nadomestiti praznine,
hladu, preračunljivosti, predvsem pa ne zmore ostati »večna«, prav rado se celo
izkaže, da podleže v tekmovanju z neko drugo lepoto. In ta zunanja lepota je
osnova njihove »ljubezni«, pa – ni vrag, a če je lepota minljiva, potem je
minljiva tudi njihova »ljubezen«! Še zlasti, ker na koristih obstaja.