Ko ugasnejo oči

Vsaka zgodba se izreče,

vsaka pesem se izpoje,

potok vsak, ki v žubor teče

najde neke dalje svoje,

da tam kraj se mu zgodi,

da se truden umiri…

 

Vsaka ptica se ustavi,

vsak metulj povesi krila,

širni vetrni dobravi

cvetna kopel bo minila,

ko se mraz na tla spusti

vse poleže, vse zaspi…

 

Vsaka misel glodajoča,

vsaka želja hrepeneča,

še spomina bakla žgoča

svoj spokoj v temi sreča,

in prav nič več ne boli

ko ugasnejo oči…

Jara gospoda

Naj v zlatu bo, naj bo v briljantni opravi,

naj dvorec sezida si vse do neba,

v denarju naj kopel si vsak dan pripravi,

naj v smetju zavisti kraljevo velja,

za mene je nič, in kot nič zgolj obstaja,

brez kančka morale, brez duše, glavé,

na svetu zato zgolj, da maže, zasmraja,

da res doprinese ko v krtovo gre!

Kadar si vrh…

… neke vrednostne lestve, takrat moraš vedeti, da ti blato ob njenem vznožju ne bo dalo miru.

Upogram

Saj bi verjel, kako da ne,

zaupanje je blagostanje,

a tam, kjer smrad smrdljivo gre,

tam zgolj življenje žanje!

Kadar vidiš…

… in veš, je takrat znanje odvisno od dioptrije?!

Obči nevednosti ob rob…

Ko boš zrasel, boš velik…

 

Besedi »velik« in »visok« sta besedi, kateri često zamenjujejo, čeprav radi o povsem drugačnih pomenih govorita.

 

Napoleon, denimo, ni bil visok, a je bil velik.

 

Podobno je tudi pri izpeljankah »visokost« in »veličanstvo«. Prva je, domnevam, nastala prav zaradi napačne interpretacije, pa se lahko, po nekem smiselnem razmisleku, nanaša prej oziroma neposredno na položaj (visoko si zlezel) in ne na neko konkretno osebo.

Mi je žal, a to nikakor ni vzpodbudno za »naše« politike, kajti – tudi, če bodo, kadarkoli, nekakšne visokosti, veličanstveni zagotovo ne bodo nikdar!

Bog je sklenil…

… da ne bo več odpuščal! V nebesih bi rad imel boljšo družbo, kot jo bo imel v peklu hudič.