»Zdrav duh«…

Edini duh, katerega je moč zaznati pri »ljudstvu«, je duh po sebičnosti, nemoralnosti, neumnosti, potemtakem – smrad.

»Po človeško«…

»To je povsem po človeško«, svoja ravnanja pojasnjujejo nagonski, izkazujoč se z živalskimi značilnostmi.

Ničevost…

… se rada postavlja pred drugimi ničevostmi, misleča, da je nekaj posebnega, vendar ko pokleknem, in se povsem do tal sklonim, vidim samo vsem ostalim enako – ničevost!

 

Mimogrede: tudi v goveji čredi obstajajo različnosti, a so osnove vsem enake, pa so, od prvega do zadnjega, vsi goveda!

Skoraj sanjski dan…

Včeraj sem imel tri četrtine svojih otrok ob sebi. Da bi bil dan sanjski, je manjkalo dvoje: četrto dete in – čas bi se moral ustaviti!

 

Ne, ne, jaz nisem med tistimi, ki imajo »radi« svoje otroke in ki, v svoji silni »ljubezni«, komaj dočakajo, da gredo otroci stran, na svoje…

Samo pri sebičnih bebcih je namreč »normalno«, da imaš rad odsotnost tistega, kar imaš rad.

Kolobarim…

… med tedni utrujenih rok in spočitih živcev in tedni utrujenih živcev in spočitih rok.

Očitno moje življenje ne zmore do nirvane… razen v primeru, da se mi »utrga« ali pa me »pobere«.

Najboljši tata…

Danes mi je, povsem spontano, dejala, da sem najboljši tata. Dete je, očitno, čutilo potrebo po tem, da me pohvali…

 

Sicer vem, da nima nekega vpogleda v običajna razmerja na relaciji otrok-starš, vem, da ugotavljanja sila rada temeljijo na povsem subjektivnih osnovah, obenem pa vem tudi to, da na nobenem področju in tudi ne na čustvenem nisem nek običajnež, pa sem, ob njenih besedah, na tisti da-te-ne-bo-prehitro-minilo pomislil…

 

Ne, ne trudim se imeti rad, nje in še nekih drugih, pač pa, preprosto, imam rad, in mi je ob tem povsem samoumevno, da zmorem radi tega zanemariti sebe, svoje želje in potrebe…

 

Ti si najboljši tata. Prav, dete, v tem trenutku in tebi zagotovo, in četudi boš v naslednjem hipu spremenila mnenje, mi bo izrečeno toplo ostalo v pomnjenju…

Betonski bloki iz betona…

Velikokrat igram šah, prek računalnika, in kakor povsod, tudi pri tem šahu dobesedno posiljujejo z reklamami. Prav…

 

Med mnogimi oglasi mi je vzbudilo pozornost ponujanje »betonskih blokov iz betona«. Priznam, spočetka sem vselej preklel, ko sem predmeten oglas zasledil, češ butci butasti, kasneje pa…

 

Kasneje pa sem, po daljšem in treznem razmisleku, ugotovil, da nimam nekih osnov za preklinjanje, nasprotno, s tem, ko sem jih k vragu pošiljal, sem le to izkazoval, da sem se prehitro, potemtakem nepremišljeno odzival, in to zaradi tega, ker…

 

V okolju je ogromno nerazumevanja, in še več laži, pa je prav, da so kupci, vsaj tu in tam, korektno obveščeni o kupovanem, kajti, ko pomislim, ti betonski bloki bi lahko bili tudi iz lesa, ali, denimo, iz plastike, morda celo iz stekla…

 

Ne, ne gre za napako oglaševalcev, ter vseh tistih, ki odobravajo objave tovrstnih zadevščin, saj je tudi sicer moč opaziti kopico podobnih primerov, tudi pri »nacionalnih« medijih, ki bi strogo morali zaposlovati pismene. Na primer, ena takšnih cvetk so »ženske kolegice« in »moški kolegi«, čeprav…

 

Če si tudi ob tem dovolj časa vzamem, me tudi tu povede do suma o lastni nepremišljenosti, kajti – vse več je možač, med ženskami, in poženščenih, med tipi, pa je, morda, kdo bi vedel, dobro poudariti, da je nek/a moški/ženska dejansko moški/ženska, in ne samo po strukturiranosti telesa…

 

Ne, ne, ne gre za napake, v to sem malodane prepričan, zlasti kadar tudi obče komuniciranje vključim v razmislek. Njim, denimo, Sonce, zvezda, ki, v svojem relativnem miru, na svojem relativnem mestu relativno leži, vzhaja in zahaja, čeprav je resnica takšna, da zmore vzhajati in zahajati zgolj dan, da o drugih nekih trditvah, mrgolečih, ki niti pri slepemu dejstev ne vzdržijo, niti ne zapisujem. Ne, ne gre za napake, pač pa gre za eno samo, napako, za – butasto nagonskost v svetu človeka.