sobota, 21. marec 2026

Slika

Z zidu prek okvirja
za hrbet mi dirja,
v čas, ki je v nič dogorel,
da v misel mi šine
ko vabi spomine,
kot da bi jih sploh še hotel…
Jo čas že razjeda,
bolj plaha je, bleda,
v meglicah jo gleda oko,
a še hoče žgati,
ko sili peljati
v nek svoj nekoč-je-bilo…
Bi raje v pozabo,
tako, kar vred s sabo,
a njej do pozabljanja ni.
Pustim ji tiščati
in roso klicati
v stare, že trudne oči.