… bil
je v vojni z bogom, pravzaprav v vojni z malodane vsemi, ki so ga poznali, ali
zgolj slišali zanj, kajti oni so vedeli, da je bog ustvaril živetja natanko
takšna, kakršna so videvali, on pa je bogokle(s)til o evoluciji…
Ogromno
je vedel, v svojem času, bil kilometre pred vsemi ostalimi, a mu je znanje
kljub vsemu pešalo, ko je o dvonožnosti sklepal, kajti – možgani niso samo
tisto, kar je moč videti, pač pa so predvsem tisto, kar se z različnimi
zmožnostmi izkazuje, miselnimi, čustvenimi… in za ugotavljanje bistva, recimo,
da je le-to psiha, je biologija ne samo krepko premalo, pač pa povsem
neustrezna…
Tako
se je tudi on izkazal z neko dvojnostjo, razdvojenostjo, čemur se niti ne kaže
čuditi, glede na to, da je tudi on odraščal v okolju nagonskih bitij, da so mu
že od malega vsajali svoja prepričanja, svoje »resnice«… pa je, na eni strani,
temeljil na logiki, na drugi pa ugotavljal, da logika ni vse…
Nikoli
se ni ukvarjal s psiho, nikoli ni proučeval značilnosti razuma, zato mu ne kaže
zameriti tega, da je pojem logika obravnaval kot obliko mišljenja,
kakršnegakoli že, natanko tako, kot še vedno počnejo, ko govorijo o trgovski,
vojaški, pekovski… logiki, o tem, da ima vsakdo, ki po-svoje razmišlja, in
»ve«, neko svojo logiko, čeprav…
Logika
je ena sama, in najbolj preprosto bi jo bilo moč pojasniti s tem, da je tisto,
s čemer se izkazuje Narava, da so naravne zakonitosti ta logika, kateri se
zmore približati, se z njo celo poistovetiti, jo razumeti, izključno razum…
kadar se pripeti, da neka naravna dejstva ugotovi, na način, da jih je moč v
praksi izkazovati, da pravilnosti ugotovitve ni moč oporekati… tako da se je »malo«
(z)motil, kadar je logiko podcenjeval, kajti prav v logiki in logičnosti je
edino možno razkrivati resnico!
Te
logike je izjemno malo v obtoku, najraje so razlage tiste vrste, ki poiščejo
neka všečna, sprejemljiva tolmačenja, s katerimi lastno nevednost potešijo in
se, bojda, do védnosti dokopljejo, a le do takšne védnosti, kakršna je za
nevedne značilna!
Ne-resnic,
(samo)slepitev ni v obtoku nič manj, kot jih je bilo tisočletja nazaj, čeprav v
tem nič dobrega ni, nasprotno – sleherno pristopanje h katerimkoli vsebinam,
sleherno »reševanje« nekih problemov zmore biti učinkovito samo v tem, da še
slabše poraja… v kolikor ne temelji na poprejšnjem dospetju do dejstev, do
resnice!
Da,
ubogi Darvin! Za svojega časa obsojan in klevetan, češ da si je preveč
domislil, obenem pa skromen, po razlagah človeka in »človeka«, a mu tudi
današnja neumnost pri tem gleda skozi prste, čeprav…
Dobro
je, da je določena ugotavljanja pustil bodočim rodovom, kajti – le kam bi
prišli, ko bi zlahka, malodane naenkrat vse tančice odstranili s številnih
resnic, ki se, še vedno, skrivnostne kažejo, morda celo tudi takšne, da do njih
nikoli ne bo moč dospeti, vsaj tako ne, da bi jim bilo dovoljeno obstajati v »naših
znanjih«?!
