Liv end let daj…

… je bilo poslušati v neki džejms-bondovski pesmi, vendar – prvo je, ob njih, nemogoče, drugega se, ob njih, moraš učiti.

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Za pot do resnice je razočaranje neredko plačilo.

Imel sem »čast«…

… da so me učili svojega jezika, a kaj ko pa mi oink-oink nikoli ni bil všeč.

Malo je tistih…

… zaradi katerih žalujem, ker sem jih izgubil, krepko več tistih, za katere mi je žal, da sem jih v življenje spustil.

Nikoli nisem želel…

… imeti opravkov s primitivizmom, s pokvarjenostjo, z govnom, a kaj morem, ko tudi te želje sodijo med tiste, ki se mi niso uresničile.

»Vedo«…

… da »moraš biti v moji koži, da bi me razumel«, a kaj jim pomaga, ko pa niti sebe ne razumejo!

Biti uspešen…

… znotraj nemoralnosti ni težko, samo ustrezno moč oziroma priložnost moraš imeti. In biti prasec, seveda.