Obči nevednosti ob rob…

Nerodna zadeva, kadar se matična čreda razdeli na več čred in vsaka od njih želi biti nekaj-posebnega, nekaj več-od-ostalih, pa krene v sila pametna prizadevanja, da bi to svojo »posebnost«, ta svoj »več« ustvarila, in to počne tudi z – jezikom…

 

Pasje življenje, besedna zveza, ki naj bi bila prispodoba za slabo, težko, mučno obstajanje, prispodoba, ki se nekako ne sklada z občim »pes je človekov najboljši prijatelj«, a to pustim ob strani, glede na to, da so itak, nasploh »nedorečeni«, pa se niti s samimi seboj ne zmorejo uskladiti. Se pa zaustavim pri jeziku, pri njegovih osnovah, koreninah, ki so, groza grozljiva, skupne nekim čredam, ki »nam« niso najbolj všeč……

 

Pasje življenje.

Žival, ki nastopa v tej prispodobi, je – pEs. Poimenovanje, beseda, katero z določenimi razlikami izgovarjamo, nekateri s polglasnikom, drugi, denimo na Štajerskem, z e-jem. Prav, ni sile, a pri vseh se ta beseda zapisuje z istim samoglasnikom…

 

VEper, vEprovo življenje. ZEbra, zEbrino življenje. MEdved, mEdvedovo, mEtulj, mEtuljevo, lEgvan, lEgvanovo, jElen, jElenovo… skratka – karkoli podobnega si omislim, in zapišem, povsod izpeljanka obdrži svoj temeljni samoglasnik E, le pri psu je drugače, pa se v besedi znajde A. Čemu?!

Ker je izvorna beseda pAs (tako kot, še vedno, na »Jugu«), ker so se prizadevni tvorci svojega biti-drugačen, biti-več izkazali z nepoznavanjem osnov jezika, z nerazumevanjem nasploh… kakor se izkazujejo tudi dandanes, ko, denimo, različne zadeve z istimi besedami imenujejo. In kakor se izkazujejo tudi z »umetno inteligenco«, ko sploh ne poznajo značilnosti inteligence.

 

To, da si pameten, že to je dovolj hudo breme za okolje, da si neroden, tudi, da pa si ob tem tudi pozabljiv, pa »malenkosti« spregledaš…

Ni let…

… ki bi nosila modrost, so pa leta, ki ohranjajo neumnost.

Pahor pravi…

… da utegnejo iti stvari precej narobe. Hm…

 

Je vrag, ker pamet vidi ta »precej narobe« šele takrat, kadar skozi vrata vstopa, in niti slučajno takrat, kadar se na pot poda, pa…

 

Že dolgo je, od padca Berlinskega zidu in še dlje, kar so stvari krenile precej narobe, in nedolgo tega je temu precej narobe tudi Pahor pomagal, s tem, da ga je sprejemal, se mu ni zoperstavljal, mu je moč in položaj krepil!

 

Hudič je, če v Beboviji bebci modrujejo, ničesar uporabnega ni najti.

Samo tam…

… kjer govno prevladuje, samo tam, kjer je biti govno nekaj samoumevnega, samo tam zmore govno dospevati na položaje odločanja! In takšnega okolja ni moč žaliti, takšno okolje je žalitev samo po sebi!

Za sprehod poskrbljeno…

Zastavil sem z obrezovanjem, včeraj, in začel v Lilinem gaju…

 

Najprej sem mislil obrezati samo trte in drevje, sadno, vendar – prejšnji lastniki so posadili forzicijo, ob cesti, na zunanji strani ograje, in ta vrag je trdovraten, bolj kot bi si želel, pa se mi zdi, da – bolj kot jo krešem, bolj skuša prodreti na notranjo stran ograje, obenem pa se v njej razrašča hmelj (vrag vedi od kod je dospel ta hudič!), ki se izkazuje huje od kakršnegakoli plevela…

 

Prek dneva, ko se je Tisa že zdavnaj umaknila v senco, sem prekinil z delom. Jugo-zahodno leži moj breg, pa je ves dan obsijan, meni pa žgati-se-na-soncu nikoli ni ustrezalo…

 

Ko sem, v padajočem mraku, zaključil z delom, sem doživljal mešane občutke: zadovoljen, ker je prostor očiščen, obenem pa – ko sem gledal kup, ki se je nabral, mi je v mislih rojilo samo mejduš-kolikokrat-bom-moral-telovaditi-prek-brega-preden-bom-to-spravil-na-deponijo…

Hja…

Kjer laž cveti,

tam vervat ni,

pač pa samo spoznat,

spoznat, razkrit,

poslat v rit,

v resnici samovat!

V enaindvajseto!

Včeraj zjutraj sem se napotil v dolino, k mehaniku, da bi se dogovoril za servis pred registracijo…

 

Možakar ima vedno gnečo, pa se je potrebno za nekaj dni v naprej dogovoriti za delo, a sem kljub temu med vožnjo »sanjaril«, da mi bo rekel »bova kar danes opravila« in nekaj časa za tem se je, na moje veselje, tako tudi zgodilo.

 

Ima običaj, da avto najprej zapelje na tehnični pregled, preden se loti servisiranja, in tako je naredil tudi topot. Zadovoljen sem, da je Astrid, kljub svojim letom, tudi tokrat opravila preverbo, brez kakršnegakoli zapleta. Kakorkoli že, zvečer, mrak je že dodobra legel in ravno opravil sem z delom, mi je pripeljal avto, in danes sem še vse administrativne zadeve uredil, da se sme Astrid podati naprej. Za to bi imel sicer še skoraj mesec dni časa, a raje prej opravim s takšnimi zadevami.

 

Kupil sem staro deset let, nadaljnjih deset me je vzorno vozila, brez nekih večjih težav, zdaj pa bova skupaj krenila v njeno enaindvajseto, stara s starim, le da ona bolje deluje, kot jaz.