Žal mi je človeka!

Ne maram govna brez časti,

sebičnosti nevredne diha,

vsevprek nesnaga gomazi,

da lépo vse rad' nje usiha…

Da, žal mi je človeka!

 

Kamnita duša, brez srca,

le jemlje, jemlje, da izpije,

še sonce stolkla bi z neba,

da z lastnim govnom ga prekrije…

Da, žal mi je človeka!

 

V poplavi širi se svojat,

kot čas priložnosti poraja,

še za podplat nevreden smrad,

ki kar doseže vse razkraja…

Da, žal mi je človeka!