Marsikdaj
si prigovarjam, češ »idiot, prodaj kar imaš, vse, do zadnjega, pošlji k vragu,
in pojdi čas, ki ti je še ostal, preživet v iskanju lastnega spokoja ter
izključno nase misleč«, a se v istem hipu zavem čvrstih tal, kajti – od nekdaj
mi sebičnost smrdi, pa dvomim, da bi samega sebe zdržal, v kolikor bi se med običajnimi
sebičnimi govni znašel, tako da…
Ja, k
vragu že zmorem poslati, in tudi sem, tiste neke, za katere je mojega pljunka
škoda, a še vedno obstajajo neki drugi, redki resda, katerim sicer dovoljujem tudi
čezme in po meni, radi katerih mi lastno zadovoljstvo ne more biti prioritetna
zadeva. Pač, butec rojen, butec bom tudi zaključil, a raje butec kot govno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar