Danes
sem poslušal neka »modrovanja« o depresiji, izrekali sta jih »strokovnjakinji«,
bojda zdravnici, in bistvo teh »modrovanj« je bilo v tem, da je potrebno teči
oziroma se rekreirati (v smislu zdrav-duh-v-zdravem-telesu), kajti »tek je
uspešen način preprečevanja oziroma odpravljanja depresije«. Hm…
Bedarija,
popolna nagonska bedarija, ki zamenjuje vzročno-posledične povezave, kajti…
Kadar
si depresiven, takrat si malodušen, brez veselja (do česarkoli), brez volje (po
čemerkoli) in želiš samo to, da te pustijo v miru »gniti« v nekem tvojem kotu.
Ničesar drugega. In da odpraviš takšno stanje, ti NE pomaga prav nikakršna
aktivnost, pač pa je najprej potrebno – NAREDITI MISELNI PREOBRAT! Najprej
moraš, potemtakem, najti neke svetle točke, na temelju katerih vidiš ne samo
možnost dospevanja do nekega zadovoljstva (le-to poraja živetveno energijo),
pač pa tudi smisel oziroma razlog lastnega obstajanja! Pomeni, da brez takšnega
preobrata, brez tega, da samega sebe prepričaš v to, da se moraš izvleči iz
depresivnega stanja, ničesar ni, kar bi te lahko takšnega stanja odrešilo,
ničesar!
Da,
res je, v kolikor rad tečeš, potem ti PO takšnem miselnem preobratu tek poraja
zadovoljstvo, potemtakem tudi energijo, vendar šele kot POSLEDICA tvojega
zoperstavljanja depresiji. In, mimogrede – namesto teka je lahko katerakoli
druga aktivnost, denimo sprehajanje psov, nameščenih v pasjem zavetišču, vse
oziroma karkoli, v čemer najdeš potrebno mero zadovoljstva in s tem tudi volje
do živetja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar