torek, 10. november 2026

Ubogi Darvin…

… bil je v vojni z bogom, pravzaprav v vojni z malodane vsemi, ki so ga poznali, ali zgolj slišali zanj, kajti oni so vedeli, da je bog ustvaril živetja natanko takšna, kakršna so videvali, on pa je bogokle(s)til o evoluciji…
 
Ogromno je vedel, v svojem času, bil kilometre pred vsemi ostalimi, a mu je znanje kljub vsemu pešalo, ko je o dvonožnosti sklepal, kajti – možgani niso samo tisto, kar je moč videti, pač pa so predvsem tisto, kar se z različnimi zmožnostmi izkazuje, miselnimi, čustvenimi… in za ugotavljanje bistva, recimo, da je le-to psiha, je biologija ne samo krepko premalo, pač pa povsem neustrezna…
 
Tako se je tudi on izkazal z neko dvojnostjo, razdvojenostjo, čemur se niti ne kaže čuditi, glede na to, da je tudi on odraščal v okolju nagonskih bitij, da so mu že od malega vsajali svoja prepričanja, svoje »resnice«… pa je, na eni strani, temeljil na logiki, na drugi pa ugotavljal, da logika ni vse…
 
Nikoli se ni ukvarjal s psiho, nikoli ni proučeval značilnosti razuma, zato mu ne kaže zameriti tega, da je pojem logika obravnaval kot obliko mišljenja, kakršnegakoli že, natanko tako, kot še vedno počnejo, ko govorijo o trgovski, vojaški, pekovski… logiki, o tem, da ima vsakdo, ki po-svoje razmišlja, in »ve«, neko svojo logiko, čeprav…
 
Logika je ena sama, in najbolj preprosto bi jo bilo moč pojasniti s tem, da je tisto, s čemer se izkazuje Narava, da so naravne zakonitosti ta logika, kateri se zmore približati, se z njo celo poistovetiti, jo razumeti, izključno razum… kadar se pripeti, da neka naravna dejstva ugotovi, na način, da jih je moč v praksi izkazovati, da pravilnosti ugotovitve ni moč oporekati… tako da se je »malo« (z)motil, kadar je logiko podcenjeval, kajti prav v logiki in logičnosti je edino možno razkrivati resnico!
 
Te logike je izjemno malo v obtoku, najraje so razlage tiste vrste, ki poiščejo neka všečna, sprejemljiva tolmačenja, s katerimi lastno nevednost potešijo in se, bojda, do védnosti dokopljejo, a le do takšne védnosti, kakršna je za nevedne značilna!
Ne-resnic, (samo)slepitev ni v obtoku nič manj, kot jih je bilo tisočletja nazaj, čeprav v tem nič dobrega ni, nasprotno – sleherno pristopanje h katerimkoli vsebinam, sleherno »reševanje« nekih problemov zmore biti učinkovito samo v tem, da še slabše poraja… v kolikor ne temelji na poprejšnjem dospetju do dejstev, do resnice!
 
Da, ubogi Darvin! Za svojega časa obsojan in klevetan, češ da si je preveč domislil, obenem pa skromen, po razlagah človeka in »človeka«, a mu tudi današnja neumnost pri tem gleda skozi prste, čeprav…
 
Dobro je, da je določena ugotavljanja pustil bodočim rodovom, kajti – le kam bi prišli, ko bi zlahka, malodane naenkrat vse tančice odstranili s številnih resnic, ki se, še vedno, skrivnostne kažejo, morda celo tudi takšne, da do njih nikoli ne bo moč dospeti, vsaj tako ne, da bi jim bilo dovoljeno obstajati v »naših znanjih«?!

Tolstoj je dejal…

»Življenje je energija duše. Če je človek nenehno usmerjen samo v materialno in minljivo, potem ne živi, pač pa samo porablja čas do smrti.«
 
»Ukradel« sem njegovo misel, ker z mojimi povsem sovpada, le – sam bi še nekaj dodal: takšni, ki tako obstajajo, v nenehnem svojem meni in zase, ničesar ne prispevajo temu svetu, z izjemo težav, z izjemo uničevanja tako že doseženega, kakor tudi možnosti za boljše! Takšne je grešno uvrščati med tvorna bitja, med ljudi.

ponedeljek, 9. november 2026

Kar je pri nas…

… danes, je v Ameriki včeraj. Kar je v Ameriki danes, je pri nas pokop.

Zaman so…

 ... vse čistilne akcije, dokler glavna nesnaga ostaja.

Biti razumen…

… med nagonskimi je kazen – v vsem, kar je njim normalno, vidiš neumnost.

Ko gledam…

… »izrazen« ples, se zavedam svoje plitkosti – ničesar ne dojemam.

Prav zaradi istih značilnosti…

… s katerimi se izkazujejo vsi in sleherna posamičnost, je moč ugotavljati vrste. In znotraj t. im. človeštva si značilnosti nasprotujejo!

Človek lahko…

… do zadovoljstva skupnosti dospe samo s človekom. Njim je lažje, skupnosti sploh ne poznajo.

Nesmiselni…

… zlahka dospevajo do smiselnosti svojih živetij.

Sleherna gniloba…

… napredek ugotavlja samo v razkrajanju.

Nagonski misleci so…

… izjemno zmožna bitja, dela se lotevajo brez slehernega orodja.

Znanost govori…

… o razumskem človeku, Ajnštajn pa o neskončni neumnosti. Potemtakem je razumskost drugo ime za neumnost?!

Če ne odpravljaš…

… problemov, bodo oni odpravili tebe.

Več veš…

… bolj vidiš kako malo je znanja.

Glede na to…

… da vse možne ameriške bedarije posnemajo, bi rekel, da so domači bedaki povsem neinovativni.

Sodobna »znanost« o človeku…

Sodobna »znanost« trdi, da imata Neandertalec in Homo Sapiens skupnega prednika in da se je ta prednik podal na dva konca planeta – na sever in na jug. To, torej klimatske razmere, naj bi bil razlog tega, da je bil Neandertalec nizek in čokat (ker je živel na severu, v ledeni dobi, in ker »se okostje zmanjša zaradi mraza, da telo čim manj toplote oddaja v okolje«), medtem ko je bil Homo Sapiens (oziroma JE ŠE VEDNO!) visok in slok (ker »je živel v toplem podnebju, pa se mu ni bilo treba s/krčiti«)…
 
Bedarija vseh bedarij, kajti…
 
Kot prvo – ledena doba je BILA NA CELEM PLANETU, je pa res, da se je ozračje prej začelo segrevati na južni njegovi strani, pomeni, da bi tudi Homo Sapiens moral biti telesno enak, ali vsaj podoben Neandertalcu, kateremu je MEŠANJE GENOV (njegovih in Homo Sapiensovih), in ne toplejša temperatura ozračja, pomagalo do tega, da je iz nizke čokatosti dospel do današnje višine.
 
Kot drugo – ko bi bila ta trditev o temperaturah, ki neposredno pogojujejo velikost okostja, pravilna, potem – mar v Afriki ne živijo Pigmejci, ki so še dandanes nizkorasli (čeprav na toplem živijo), in mar neki Vikingi, denimo, niso veljali za robustne »velikane«, čeprav so še v hujšem mrazu živeli, kot večina prebivalcev današnje Evrope?! Obenem pa – če mraz pogojuje manjše okostje, potem – kako to, da so bili mamuti, ali pa sabljasti tigri, krepko večji v tistem mrazu, kot so veliki njihovi današnji potomci, sloni in tigri, ki na toplem živijo?! Kako to, da je polarni medved krepko večji od rjavega?! Kako to, da največje kite, hobotnice, sipe… ugotavljajo prav v hladnejših morjih?! Ti povem čemu: zaradi presnove, ki v hladnejšem počasneje poteka, zaradi manjšega trošenja energije, zaradi česar je tudi doba živetja daljša.
 
Kot tretje – zgolj »malenkost«: kadar obstaja nek skupen prednik, dajmo ga označiti z matematičnim znakom +, potem iz njega NE nastanejo tako potomci +, kot tudi potomci popolnega nasprotja - !
V tem je velika težava, kajti – ko bi bil tak prednik nagonski, potem iz njega ne bi mogel nastati razumski Homo Sapiens, ko pa bi bil razumski, ne nagonski Neandertalec! Gre namreč za takšna nasprotja, da se med seboj IZKLJUČUJEJO!
 
Taista »znanost« skuša spremeniti pretekle ugotovitve o Neandertalcu, pa vse bolj trdi, da je bil, kljub nizkemu (opičjemu podobnem) čelnemu lobanjskemu loku – inteligentno bitje. Hm… tu smo znova pri prednikih, le da zdaj govorimo o neposrednih prednikih tega, kar v aktualnem času živi na planetu, pa se ponovi dejstvo: če je prednik razumski, je razumsko tudi potomstvo, če je nagonski, je potomstvo nagonsko (tu gre za ZAKONITOSTI NARAVE, katerih ne znanost in še manj »znanost« ne more spremeniti!), če pa je PREDNIK SESTAVLJEN TAKO IZ NAGONSKIH, KAKOR TUDI IZ RAZUMSKIH BITIJ, potem pa dobiš današnjo realnost – delček razumskih in ne-umna večina!
 
KO bi bil Neandertalec dejansko inteligenten, KO bi dejansko bil razumsko bitje, potem se ne bi dogajali galileo-proti-vsem-ostalim, koh-proti-vsem-ostalim, tesla-proti-vsem-ostalim… ker je razumskemu bitju, tudi kadar ne pozna neke vsebine, moč pojasnjevati in pojasniti (BREZ nazornih, praktičnih prikazov!)… KO bi bil inteligenten, ne bi bilo, v vseh časih, peščice, ki svari pred vrtenjem kolesa zgodovine, in absolutne večine, ki taisto kolo poganja v vrtenje!
 
Včasih na cesti komentiram bentiš-če-ne-znaš-voziti-avtomobila-vzemi-samokolnico, pri takšni »znanosti« pa – hudiča, nisi mogel na zemlji ostati, namesto da si po spričevalo silil?!
 
In, mimogrede: ugotovljeno je in DOKAZANO, da je Neandertalec po genski sestavi sorodstveno KREPKO BLIŽJE ŠIMPANZU kot človeku! Ne nazadnje še vedno »nosi« gen MCPH1, četudi je uradno preimenovan v »sodobnega človeka«!
 
Bi bilo dobro, ko bi ti »znanstveniki«, pa še mnogo ostalih, vedeli kaj so pravila, ki veljajo vedno enako za vse in vsakogar, tako za čokatega Neandertalca, kot za ogromnega mamuta… kosti so le kosti, po istih pravilih se odzivajo.

Invazijo na Ljubljano…

… so zastavili takrat, ko so se jim sorodniki pod Rožnikom naselili.



nedelja, 8. november 2026

Ni ljubezni…

… ki bi tako združevala kot združuje sovraštvo! Ljubezni namreč niso zmožni, sovraštvo pa obvladajo.

Črta, pika…

Črta. Pika. Konec. Konec vseh utvar,
niso mi v veselje, zanje sem prestar,
dolgo sem slepiti se hote pustil,
a je dno prebito, ta čas je minil…
Eno govoriti, v drugem pa ravnati,
ej, še osel zmogel dejstva bi spoznati,
kjer utvara biva, se resnica joče,
sem se preobjedel, se laži mi noče…
Črta. Pika. Konec. Konec vseh utvar,
mi za lažne slike noče biti mar,
raje sam v samem, znana so mi pota,
dosti mi je, preko glave, vloge idiota!

Zgolj toliko so…

… kompleksna bitja, kolikor jih kompleksi dajejo.

Njim cilj…

… opravičuje sredstva, človeku cilj ni vreden, če bi moral po umazanem do njega dospeti.

Človek živi…

… skozi dajanje, žival pa skozi jemanje.

Na svetu so tri…

… vrste bedakov, levi, desni in skakajoči.

Vem, da so…

… polni kompleksov, ne vedo, da je tako utemeljeno.

Za vrednost zlata…

… niso odločilne unče, pač pa pohlep.

Pravijo, da dobro…

… vselej zmaga. Takrat, ko se slabo upeha?!

Simpatični so mi…

… ki pomislijo name, kadar pametnejšega nimajo početi. Škoda, da si povprečje kvarijo.

Nikoli jim ni…

… dovolj dobro, pa k slabšemu hitijo.

Razvitost živali…

… od gorjače do rakete, razvitost človeka, od gorjače do dogovora.

Skromnost je…

… lepa čednost. O njej veliko govorijo, čeprav je, ob zavisti in hlastanju, ne poznajo.

Civilizacija je dospela…

… z Vzhoda, primitivizem beži na Zahod.

Med njimi ni dobro…

… biti dober! Tudi Dedek Mraz in Božiček sta se umaknila v samoto.

sobota, 7. november 2026

Odločajo butasti…

Odločajo nemoralni.
Odločajo nesposobni.
In samo butasti, nemoralni, nesposobni lahko pričakujejo uspešne rezultate!

Sokrat…

Pametni ljudje se učijo iz vsega in od vsakogar.
Povprečni ljudje se učijo iz izkušenj.
Neumni pa itak vse vedo.
 
V bistvu je imel možakar prav, le v treh stvareh si zasluži popravek.
Namesto pametni bi moralo biti umni. Pravzaprav bi, morda, zadoščala že beseda človek oziroma ljudje.
Namesto povprečni bi moralo pisati pametni. In neumni bi morali biti vključeni v isti stavek, ker – ni res, da se učijo iz vseh oziroma vsake izkušnje, daleč od tega, kajti, kot prvo, izkušnja je lahko pridobljena neposredno, »na lastni koži«, lahko pa tudi posredno, prek učenja o določenih vsebinah, pa ne vem, čemu se-zgodovina-vrti, če pa se oni tako dobro iz nje naučijo?! In tudi tega ne vem, čemu vselej vedo, da vedo, čemu so vselej prepričani v svoje zmožnosti, ko pa so stavek tega-takrat-nismo-vedeli prav oni izmislili, in ko jim prevzete zahtevnejše zadolžitve prav zlahka načrte sesujejo?! Ne nazadnje – samo tam, kjer neumnost vlada, samo tam slehernik meni, da je za vse primeren… in še najbolj za tisto, o čemer ničesar ne ve!

Pravijo, da možgani…

… začnejo z leti pešati. Hm, ne vem, če res, vsaj po svojih tega ne bi mogel trditi…
 
Spominsko delovanje možganov.
Pri pomnjenju se zmorejo dejansko kazati določene zadeve (tudi tam, kjer ne obstaja neka okvara/bolezen, ki bi na samo pomnjenje učinkovala), na osnovi katerih bi bilo moč, ampak zelo površno, sklepati o tem, da je s pomnjenjem nekaj-narobe, a temu ni tako, pač pa…
Iz dneva v dan, iz ure v uro, v možgane dospevajo neke informacije, ki se samo kopičijo, pa starejši kot si, več jih je, bolj te zadeve zanimajo – več jih je…
Možgani, v svoji funkciji pomnilnika, premorejo določeno kapaciteto, namenjeno AKTIVNEMU pomnjenju, tako kot jo, denimo, premore računalnik, in vse tiste podatke, ki se jim kažejo kot nepomembni, obstranski (ure, datumi, določene osebe, znanja…), in jih kot takšne ugotavljajo zaradi tega, ker niso dovolj pogosto v obravnavi, »v prometu«, vse takšne podatke spravijo v svoje »kletne prostore«, v (s)hrambo, češ čez-sto-let-mogoče-prav-pride, obenem pa še nekaj drugega počno: tam, kjer je njih delovanje intenzivno, tam znajo te podatke povezovati v sklope, pa v bistvu pomnijo te sklope, neke celote, ne pa posamičnosti, iz katerih so sklopi sestavljeni. Temu pravim racionalizacija pomnjenja, kajti itak veš o čem govoriš, kadar vsebino svojega govorjenja razumeš, poznaš.
Tudi meni se, in to ne malokrat, zgodi, da se v določenem trenutku nečesa ne morem spomniti, tistega, o čemer bi le tu in tam, kasneje pa, lahko čez dan, ali pa deset, zadeva kar »butne« na plano, potemtakem – je v pomnjenju, spomin jo še vedno hrani, le da v pasivnem svojem delu, v »kleti«…
 
Miselno delovanje možganov.
Glede na ugotovitve, da so možgani organ, ki zmore tudi dvesto let, in več, živeti ter delovati, nobenega logičnega razloga ne vidim za to, da bi to delovanje z leti postajalo slabše, nasprotno – več kot imaš informacij o neki zadevi, celoviteje, resnici ustrezneje zmoreš o njej razmišljati in, posledično, vedeti!
Je pa res, da je z možgani tako kot z vsakim drugim organom – če ledvic ne ženeš v njih delovanje, obolijo, če možgani nimajo o čem razmišljati… potem so takšni, se upam stavit, že porojeni!
Je pa razlika, kakopak, med nagonskimi in razumskimi, kajti nagonski so usmerjeni bolj v praktične zadeve, pa ko se le-te s časom redčijo, krčijo, tudi možgani nimajo potrebe za pretiranim delovanjem, pa se zna zgoditi tako, kot pri ledvicah, da se z leti samo še bolj neumno izkazuješ. In, absurd – njihov možgane-na-pašo se spremeni v to, da možgani na pašo dajo njih…

Mislim, da je…

… Aristotel tako ugotavljal (a nisem prepričan): neumni nabirajo zabave, umni pa bolečine.

Vsaka nevrednost…

… je vredna samo nevrednosti.

Tudi razumsko zasnovani…

… imajo težave s »presnavljanjem« mojih trditev, jim je v šoli pridobljeno »znanje« močnejši dejavnik kot logika, oziroma, ko bi drugače zapisal: tako malo je zdravih, psihično neokrnjenih s strani večine, da je čudež že v tem, da se planet še sploh vrti.

Neumnost je…

… omejenost, ki pa je zdaj na svobodi, potemtakem neomejena.

V umazanih rokah…

… so samo umazane marionete.

Samo ne-človek zmore…

… vojno videti kot pozitivno, bitje brez morale, bitje brez sramu, bitje brez razuma!
Takšne, in njihove otroke, bi poslal na fronto, v prve bojne vrste, pa naj tam uživajo!

»Modrost« slavnega Junga…

Karl Gustav Jung, psiholog, je nekoč pojasnjeval »boga« in izustil nekako tako: VERUJEM samo v tisto kar VEM. In temu, kar vem, se NE reče verovanje. Zato ne verujem v boga, ker vem, da obstaja…
 
Hm, nerodna zadeva, kajti – tisto, kar vem, tisto zmorem tudi nesporno, neomajno dokazati, na način, da nihče, ki ima vsaj malo zmožnosti dojemanja, ne more zavreči mojih argumentov, pa me zelo zanima, kako bi Jung dokazal obstoj neobstoječega?! In, mimogrede…
 
Čeprav izjavlja, da njegovo »védenje o bogu« ni verovanje, pač pa prepričanost, ker o njem VE, je dejansko zgolj verovanje, glede na to, da svojega »védenja« ne bi mogel dokazati. S tem Jung izkazuje silovito kontradiktornost, zaradi katere dvomim, da je zmogel samega sebe najti, pa se mi, ob tem, postavlja vprašanje: če že po tem vprašanju ne izkaže neke verodostojnosti, je moč pričakovati, da so tudi njegove siceršnje ugotovitve neverodostojne?!

Ni boljšega temelja…

… za nestrpnost in sovraštvo, kot je primitivizem neumnosti!

So dobesedno neverjetni…

… do modrosti ne dospevajo s starostjo, oni že kot zelenci vse vedo!

Ko poslušam določene razlage…

… ugotavljam, da gre za »znanost« bebcev, kajti – da jih takšne oblikuješ, moraš biti bebec, da jim verjameš, pa tudi.

Edina podoba sobivanja…

… katere so zmožni, je simbioza – biti v istem prostoru in času zavoljo lastnih koristi.

Ko bi do drugih…

… ravnali tako, kot pričakujejo, da drugi ravnajo do njih, bi ne bili sebična bebavost!

Zadovoljni so…

… s seboj. Če že do boljšega ne sežejo…

Ni bogastva…

… ki ničevost odpravlja.

petek, 6. november 2026

Še nikdar…

… doslej nezadovoljstvo želodca ni zgradilo zadovoljstva glave.

V nedosegu

Polna skleda vedno vleče,
prazna ni mikavna,
lakotna je pot do sreče,
vselej obetavna,
kadar prazno sebi išče,
vse v vrednote šteje,
že drobir, neko prgišče
čreva mu ogreje…
Vendar konca ni težavi,
v nedogled zna it:
prazni duši, prazni glavi
sreča noče prit!

Še malo…

… pa bodo vrači zamenjali zdravnike, duhovniki učitelje, rablji pa sodnike.

Ne boj se tistih…

… ki pokrivajo obraz, pač pa tistih, ki hinavskega kažejo!

Ko niko-i-ništa…

… dospeta na položaj, ništarija zaživi.

Edino…

… kar je postalo izjemno suvereno v poslednjem obdobju je – primitivizem.

Nov slovar…

… slovenskega jezika besedo nadziranje spreminja v testiranje.

Pravijo, da časa…

… ni moč zavrteti nazaj, meni pa se zdi, da smo se znašli v preteklosti.

Bruhogram

Jaz te maram, če mi daš bonbon,
v vrtcu običajen tak bonton,
ko odraste pa se spremeni:
jaz te maram, če koristiš mi.

Ni zadovoljstva…

… s katerim bo praznina dospela do sreče!

Ni res…

… da je zid trdnejši od glave! Vse dosedanje civilizacije so podrli prav z glavami.

Začarana veseloigra…

… primitivizma: tudi za revanšizem obstaja revanšizem!

Če si naš…

… potem si Slovenc, če pa nisi, potem nisi!
Ko bi drugače povedal: če si šimpanz, sodiš med šimpanze, če pa si orangutan, potem pa ne. Ampak, mene bega neko vprašanje: v čem, hudiča, je omembe vredna razlika, glede na to, da je opica še vedno – opica?!

Ni življenja brez…

… trpljenja! Če želiš uživati, potem se posveti živetju.

Ne obsojam napak…

… pač pa napačne.

četrtek, 5. november 2026

Zasledil sem vprašanje…

… na spletu, »zakaj pametnejšim pogosto prija samota?«
 
V vprašanju je napaka, temelječa na nepoznavanju vrst mišljenja. Namesto besede »pametnejši«, bi morala pisati beseda »umni«. Kakorkoli že, odgovor je sila preprost:
 
Ker umen ne uživa ob neumnih, etičen ob neetičnih, tvoren ob požiralcih. Zgolj zaradi tega.

Zaman ti je…

… iskati zadovoljstvo, v kolikor ga nisi zmožen porajati iz sebe.

Klimatske spremembe…

Vreme se spreminja, posledično se spreminja tudi podnebje. Spoznavamo neprijetnosti, kakršnih doslej nismo poznali, in te neprijetnosti, od suš, do obilnega, silovitega deževja in poplav, do gromozanskih zrn toče, katerim več niti zrna ni moč reči, vse te spremembe so tako očitne, da jih še poslednji bebec zmore zaznavati…
 
Nekateri svarijo pred našim početjem in pravijo, da bi morali obrzdati lastna ravnanja ter s tem vsaj zmanjšati naše negativno delovanje na podnebne spremembe.
Drugi so sila pametni, med njimi tudi takšni, ki položaje odločanja zasedajo, tudi na tukajšnjih tleh, ki trdijo, da so opozarjanja na naše neugodno delovanje na vremenske razmere navaden bav-bav, popolna neumnost, ker se vreme samo od sebe spreminja, se je v preteklosti, in se bo tudi v bodoče…
 
Hm, res je zaznati popolno bebavost, pri raznih razpravah o našem ne/vplivanju na klimatske spremembe, in to grozovito bebavost, pri tistih, ki odločajo, da bomo še naprej po starem ravnali, ne ozirajoč se na posledice, ker »se vreme samo od sebe spreminja«!
 
Res je, vreme se TUDI samo od sebe spreminja in tačas obeta najprej dospetje do nekih saharskih razmer, da bi le-tem sledila nova ledena doba. Vse se spreminja, kaj se ne bi vreme! Ne nazadnje ničesar večnega ni, razen nenehnega spreminjanja, minevanja, da bi se v preminulem nekaj novega, drugačnega porodilo. Jedro planeta, tisto razbeljeno, je vse manjše, kar neposredno vpliva na manjšanje gravitacijske moči planeta, in planet bo vse težje svoje ozračje obdržal krog sebe, dokler ne bo dospel v stanje, ki bo popolnoma enako tistemu na Luni. In z manjšanjem jedra, planet postaja vse hladnejši, podobno kot peč, ki z manjšanjem ognja postaja vse hladnejša, in s tem bo tudi ozračje postajalo vse hladnejše. Tudi zrak v sobi se hladi, ko moč ogrevalnega telesa upada, celo usahne, vendar…
 
Mi, s svojimi izpusti, dve stvari počnemo. Prva je ta, da onesnažujemo (ne samo zraka, pač pa tudi vodo in prst, posledično vse obstoječe!), druga pa ta, da uničujemo ozonsko plast, ki je edini ščit, s katerim planet razpolaga v upiranju neposrednemu učinkovanja sončeve toplote, pomeni, da POMAGAMO spremembam podnebja, ki sicer res same od sebe potekajo, da – POTEKAJO HITREJE! Da, v bistvu, sebi krajšamo čas, v katerem bo možno na poznan način obstajati na planetu, da vse bolj približujemo trenutek, ko bo planet dokončno mrtev in z njim vse, kar se na njem nahaja!
 
Trditve »vreme se samo od sebe spreminja, zato ničesar ni potrebno storiti« so popolnoma identične trditvam, katere bi nekdo izrekel v primeru zdravljenja neke bolezni, češ »itak bo umrl, ne glede na to, kaj počneš«! Ja, res je, bo, vsakdo bo umrl, o tem ni dvoma, vendar medicina, ki smrti ne more preprečiti, skuša temu, ki bo umrl, bodisi z omejevanjem bolezni, z njenim zaviranjem, bodisi z njeno odpravo, omogočiti – običajno, pričakovano, »normalno« živetveno dobo, ki bo zanesljivo opazno daljša, v primeru zdravljenja, kot bi bila v primeru »pusti pri miru, itak bo umrl«!
 
Da, res je, tako pametni, tako »daljnovidni«, tako za-bodoče-rodove-skrbeči so razni bebci, tudi pri nas, ki o teh vprašanjih odločajo in se odločijo ne samo za pusti-pri-miru, pač pa celo za nadaljuj-z-onesnaževanjem-s-krajšanjem-časa-živetja-na-planetu! In – čemu tako počnejo?! Zato, ker toliko bebavi pa spet niso, da ne bi vedeli kako so NEZMOŽNI v drugačnih družbeno tehnično-ekonomskih okoliščinah »ljudstvu« zagotavljati vsaj nekega minimalnega standarda in s tem, posledično, sebi tako čaščenih položajev! Pač, tako je, kadar nezmožna, nemoralna bebavost do odločanja dospe!

Šola naj bi…

… na/učila učiti-se, a je nemočna ob vseh, ki ne znajo brati.

Šolanje je smiselno…

… samo takrat, kadar dejansko znanje najdeš – izven šole.

Izjemno »simpatični« so…

… ki niti ene ure niso preživeli v odvisnosti izključno od lastnih rok, vedo pa kako je treba delat.

Alkohol niti ni…

… tako slaba zadeva – bolj smiselno izgledajo, kadar imajo blodnje pijani, kot trezni.

Pameten telefon…

… + neumen uporabnik = inteligenca na kvadrat.

Samota je kazen…

… kadar nimaš možnosti biti s človekom in je nagrada, kadar se z njo od vseh ostalih oddaljiš.

Čemu se bojijo…

… samote, ko pa imajo sebe najbolj radi in bi bili sami sebi najboljša družba?!

Vizionarji so tisti…

… ki zmorejo v normalnih okoliščinah zreti lepo bodočnost, v nagonskih pa jim je žal, da vidijo.

Pravila so…

… izjemno zahtevna zadeva, kajti – če obstajajo, potem obstajajo v VSEH  ENAKIH okoliščinah ENAKO in za VSE oziroma VSAKOGAR tudi, pa – če temu ni tako, potem je pravilo oziroma  definicija napačna!

Ko bi ne bilo njih…

… bi se izgubil, tako pa so mi povedali kje ne smem hoditi.

So izjemno inteligentni…

… nekje med teflonsko ponvijo in WC krtačko.

Karkoli je človek…

… skozi tisočletja ustvarjal in ustvaril, jim je vredno samo v primeru, da je moč ustvarjeno spremeniti v drek.

sreda, 4. november 2026

Rogogram

Vrh Triglava orel sodi, orel, sonce in nebo,
še oblak, kadar zablodi, da objame ga mehko,
ne pomaga kozlu stena, če se tisočkrat povzpne,
kruta je živetja scena: rog rojen kot rog umre!

Že Rimljani…

… so govorili, da je v vinu resnica, a niso imeli prav. V vinu je namreč lahko samo iskrenost, dočim je za resnico potrebna trezna glava.

Ko bi si morali…

… z odgovornostjo in ustvarjalnostjo, prislužiti pravice, bi bili brez njih!

Veselo…

… naprej – v nazaj.

Sklicujejo se na boga…

… služijo pa hudiču!

Lastijo si državo…

… a niti sebe niso zmožni v red spraviti.

Če primitivizmu pustiš…

… do besede, ne pričakuj kulturnega dialoga!

Biser se rodi…

… v bolečini školjke, a ne straniščne.

Samo med nevrednimi…

… zmoreš sebi vrednost kupiti!

Ni dobro…

… kadar je položaj večji od tistega, ki ga zaseda.

Boj se tistih…

… ki so »spoštljivi« dokler palic v roke ne vzamejo!

Demokracija je…

… za zrele, odgovorne, korektne, potemtakem za takšne, kakršnih malodane ni opaziti.

Kadar prvega…

… cucka ne utišaš, cela vas laja.

Priliznjenci so…

… velike riti, skrčene v majhne podobe.

Pa je doma!

Približno pol ure nazaj mi je najnovejše moje »dete« dospelo v roko.
Čeprav poznam, sem prelistal in si nekaj vdihov dovolil, preden sem tovrstne skrbi zbrisal z letošnjega koledarja.
Prijazna na pogled, prijazna velikost tiska, ostalo pa – kakor komu.



torek, 3. november 2026

Med môrami…

… sanje težko do priložnosti dospejo.

Danes…

Danes sem se zmotil.
V napačen dan sem se zbudil,
napačno upati se lotil,
napačno rádost izgubil,
pa komaj čakam, da čas šine
in ta napačen dan mi mine…
 
Danes sem se zmotil.
Napačno, bržčas, sem že spal,
se napak s postelje napotil,
napačno se v korak podal,
pa komaj čakam, da čas šine,
da dan odide med spomine…
 
Zares, danes sem se…
Ma – ko pomislim, moten Svet,
na njem pravilen je preklet,
pa bolje bo, če, kakor vsak,
odenem se v plašč napak,
ker z njim vse lažje gre!

Ni brezplačnega…

… zadovoljstva, kadar ti ga drugi odmerjajo.

Resnično bi rad razumel…

… ta nori svet, vendar – če želiš razumeti bebca, potem moraš biti bebec, ampak, če si bebec, potem itak ničesar ne razumeš!

Pravi biki…

… so sami tisti biki, ki so naši biki. Vsi ostali se samo delajo, da so biki!
Hm, radovednost me daje: čemu bi se nekdo delal, da je bik?!

Več kot (po)znaš…

… lažje porečeš ne-vem.

V življenju sem se…

… soočal s številnimi preizkušnjami in večinoma sem zmagal v korist življenja, ki pa me bo, na koncu, porazilo.

Črvogram

Rojen, da bo živel,
živi, da bo umrl.
Na koncu bo imel
spod kamna plus le črv.

V brezupnost…

… upajo tisti, v katere ne kaže upati.

Manj kot so…

… mišljenja zmožni, več zamisli imajo.

Ne odlagaj na jutri…

… kar bi danes lahko opravil, tudi pojutrišnjem obstaja.

Laž je lahko…

… samo-slepitev, lahko je izkaz nedojemljivosti, lahko pa pokvarjenosti, a v vsakem primeru ničesar ne razrešuje, pač pa samo zapleta!

V svetu hinavcev…

… ne pričakuj dobrodošlice iskrenosti.

Moj »minus«…

Dovolim si povedati kar mislim, in to je v njihovih očeh moj velik minus, zlasti takrat, kadar neposredno o njih govorim.

ponedeljek, 2. november 2026

Ne/kulturna

Prešeren nekaj je bentil čez goljufivo kačo,
ko domorodce je razkril, in njih prelesten čar,
mu up v neznano je minil, pa gledal je v pijačo,
da z njeno mu je pomočjo bilo še česa mar…
In Ivan tudi, pa še kdo, enako radovanje,
v hlapih svet se znosen zdi, naj še tako smrdi,
a danes ista beda njih dosežke sebi žanje,
da svoj ponos, ki ji ne gre, nepismena živi!

Ko majhni mislijo…

… da so postali veliki, takrat še najbolje svojo majhnost izkažejo.

Obstajata dve vrsti bebcev…

… eni so »naši«, drugi pa »njihovi«.

Že dolgo nazaj…

… sem se odločil za naravno liposukcijo – ne nažiram se.

V Ljubljani naj bi bilo…

… zborovanje etičnih, a je policija vseh šest zbranih pregnala, ker manifestacija ni bila prijavljena.

Spoznal sem veliko…

… delavcev, in malo takšnih, katerih ni bilo treba priganjati k delu.

Vsem pridnim garačem…

… je brezdelje nirvana.

Kar je človeku…

… najboljše, marsikdaj celo edino sprejemljivo, do tega njim ni. Še nikoli nisem slišal, da bi se neka žival nagonom odpovedala, v korist človečnosti!

Zanimivo…

... »spravaštvo«, ki izključuje, pa »pluralizem«, ki enoglasje zahteva, in »demokracija«, ki samovoljo uzakonja! Da »poštenosti«, ki se laže in potvarja, po dvojnih merilih posluje, sploh ne omenjam.

Ko bi človek živel…

… tako, kot živijo nagonska bitja, da jim okoliščine pogojujejo izkazovanja, bi bili »sodobni ljudje« še vedno v votlinah.

Če je smisel živetja…

… umreti, ne da bi iz sebe karkoli naredil, potem so na pravi poti.

Pesek…

… katerega nosi tok, nenehno živi svojo preteklost.

Ljubše mi je…

… bogastvo revnega kot siromaštvo bogatega.

In je na videlo dospela…

Končno!
 
Star sem, a še vedno poln moči, tistih, katerih obči ne premorejo, pa jih ne morejo poznati in ceniti…
 
Tretja letošnja, zaokroženi starosti, moji, namenjena, in četrta v zadnjem letu dni, če tudi prevod Ćulićeve zbirke prištejem. Zaenkrat dovolj, se v prisilni dopust napotim, po tem vprašanju, a ne za dolgo, upam, kajti vsaj dve imam še v načrtih, kdo ve, morda v prihodnjem letu…
 
Lovljenje časa ni običajna pesniška zbirka, kajti pesmim, ki sicer prevladujejo, in je med njimi tudi moj prevod Menartovega Krokija, so pridruženi aforizmi, epigrami in razmišljanja, pa bi bilo moč tudi po tem poreči tako, kakor je nekdo zapisal ob mojem Vesolju, da gre za knjigo, ki presega klasične okvirje. Ne, to ni samohvala, zgolj dejstvo.
 
Časa nisem ulovil, ga niti lovil nisem, sem pa ujel svoja leta, v katerih se sebe nimam sramovati. In to mi je v oporo, pa bom skrbel, da tako tudi ostane.
 
Domnevam, da bo v dnevu, dveh, takoj po potrditvi seznanjenosti s ceno, s strani JAK-a, knjiga dospela v prodajo.



nedelja, 1. november 2026

Dan, ko gredo…

… umrli v pozabo, spomin živečih pa na smetišče.

Vsa izkazovanja…

… psihično-duševno obolelih je moč »opravičevati« z »logiko« posameznikov, a kaj, ko pa je normalno zgolj tisto, kar je skladno z logiko Narave.

Med bebci…

… je normalno biti bebec.

Moralnost je…

… tako redka zadeva, da se kaže kot nenormalnost.

Ubogo »ljudstvo«…

… kateremu je »dosežek« pomembnejši on načina doseganja!

Kjer se Svet…

… vrti po pameti, tam se ne more umno.

Šola je postala…

… tragikomedija – večina, ki jo zaključi, niti vpisa ni vredna!

Nepismeni…

… krojijo pismenost, nezmožni uspešnost, neumni pa modrosti. Pokvarjenost je pa že od nekdaj poštena.

Danes ni težko…

… dospeti na položaj, težko ga je vrednega narediti in vrednega zapustiti!

Ko splezajo…

… na krtine svojih dosežkov mislijo, da so enakovredni bogovom z Olimpa.

Čast ne zadošča…

… za to, da si kupiš kruh, zgolj za to, da ostaneš človek.

Še vedno iščem…

… eno samo stvar, s katero bi »ljudski« doprinašali k vsesplošno boljšemu-jutri, pa razen tega, da umirajo, drugega ne vidim.

Moraš biti ponosen…

… na tisto, kar ti pade z neba, ko pa sam do neba ne sežeš!

Zakaj prižigajo sveče?!

V dobrobit mrtvih ali v lasten?! Med papagaji namreč ni moč biti brez kljuna.

sobota, 31. oktober 2026

Ko tema zaživi…

Prikázala se je z neba,
kot glas z neznanega planeta,
kot iskra, ki v plamen zna,
kot up, ki zaživet obeta…
A vsaka noč zmrači nebo
in v grdem se gasi lepò!
 
Nešteto zvezd je šlo v ples,
nešteto žarkov je sijalo,
v nešteti vrsti kup čudes,
cvetov nešteto je pognalo…
A vsaka noč zmrači nebo
in v grdem se gasi lepò!
 
Hudiču volja ne premine,
brez pekla ni mu dlje zdržat,
pa rado šine iz globine,
da pije kri in stisne vrat…
Brez maske kar imel sem rad
se izkazalo je kot smrad!

Živetje

Samo eno imaš,
zato lahko svinjaš.
Se Dobremu udinja
kdor noče biti – svinja?!

Ne prižigam sveč…

… ne verujem v samoobstoječe duše, ne verjamem v posmrtno živetje. Ko bi zares obstajalo, bi Svet že zdavnaj krepnil, ob tako povečani onesnaženosti!

Človekova merila…

… so krepko preveč zahtevna, da bi se »ljudje« zmogli po njih ravnati!

Pravijo, da prijatelja…

… spoznaš v stiski. Premalo! Spoznaš ga namreč takrat, kadar se utapljaš in tudi prijatelju pretiš, da ga s seboj povlečeš na dno!

Moja vrata

Moja vrata so spoznala,
da odpiranje ni šala,
ker – kadar jih odpiraš rad,
skoznje gre zvečine smrad!
Sem jih moral naučiti
kdaj odreči, kdaj spustiti,
pa – so odprta vsem ljudem,
in zapahnjena smetem!

Če misliš…

… da si nekaj posebnega, potem povej – s čem posebnim pa se izkazuješ?!

»Demokracija«…

… bebavih, pokvarjenih primitivcev je v tem, da sebi dovoljujejo vse, ne-sebi pa ničesar.

Noremu najbolje…

… pomagaš tako, da ga pustiš do konca znoreti. Takrat šele namreč »strokovnjaki« vidijo dejansko stanje.

Nekoč sem mislil…

… da sem bogat. Zmota, bogat sem šele sedaj, ko zmorem izreči marš, goni se, crkni!

Toliko smradu…

… sem spoznal, da mi ne rabijo govoriti o onesnaženosti zraka.

Ko te pripeljejo…

… do tega, da ti postane vseeno, takrat se jim ne splača trkati na tvoja vrata.

Kdor dobroto…

… izrablja, si zasluži, da samemu sebi prepuščen ostane.

Dobrota ni…

… minljiva, je pa minljiva njena pripravljenost za to, da bi se v ničevost dajala.

Vsaka žival…

… vidi po-svoje. Vsaka žival »razume« po-svoje. Vsaka žival »ve« po-svoje… Bentiš, dosti mi je teh živali!

V čem je…

… temeljna težava človeštva?! V tem, da ga malodane ni!

Ni živali…

… ki bi zmogla drugače kot v podobah simbioze. In ni živali, ki bi se tega zmogla zavedati.

Svet je poln…

… riti, ki v tuje lezejo, da bi v svoje sprejemale.

Moti jih…

… nekdanje enoumje. Mene bolj moti sedanja enabebavost.

Je za pluralnost…

… svojega po-moje.

petek, 30. oktober 2026

Majmungram

Ni potresa, ni poplave,
ni požara, ni viharja
kot so lačne trde glave,
željne slave in denarja!

Vsakdo mora…

… umreti. Dejstvo. Vsakdo niti tega, da je bil spočet, ni vreden. Tudi dejstvo.

Varljiv videz…

Gaza zgleda daleč, a je bližje kot si misliš.

To, kar se…

… dogaja v Deželi, to ni pravljica, pač pa grozljivka!

Ni svinje…

… ki bi »zategovala pas« zato, da bi imela tudi jutri!

Revolucija zmore…

… biti sila pozitivna zadeva, vendar ne tam, kjer je evolucija zatajila.

Vse velike…

… ideje padejo zaradi sebičnega, pogoltnega, butastega primitivizma, nezmožnega sobivanja, kateremu polepšano pravijo oportunisti.

Strah pred smrtjo…

… je odveč. Še vsakomur je uspelo, pa je umreti zagotovo lažje kot živeti.

V Izraelu nimajo…

… dovolj državljanov, zato določene programe »testirajo« tu.

Čim se podajo…

… v ne-praktična znanja, se njihova samozavest izkaže kot domišljavost!

Zaman je govnu…

… prigovarjati naj ne bo govno, drugače namreč ne zna, drugače do zadovoljstva ne dospe.

Dovolj je!

Dosti imam, za danes, in do nadaljnjega! Ne da se mi več, ne zmorem, roki preveč protestirata, in tudi nožne mišice niso tiho, zaradi »akrobatskih« položajev, brez katerih ne bi opravil zastavljenega dela. Jutri grem pa po Malo, in si ne morem dovoliti, da bi bil v prihodnjih dneh še bolj kriplast, kot že itak sem…
 
Obrezanih imam petnajst dreves in prav toliko trt, pa mi je, na delu s hišo, ostalo še šest dreves in ena trta, tista, ki brajdo ob hiši tvori in nama je njena senca, zaenkrat še, dobrodošla.
S temi šestimi drevesi je obrezovanje sila »zabavno« - so starejša, vrag vedi kdaj so jih posadili, močnejša, pa so močnejši tudi njihovi divjaki, in več jih je, obenem pa rastejo na takšnem, da si z lestvijo ne morem kaj dosti pomagati…
Že nekaj dni razmišljam, da bi kupil motorko za obrezovanje, nameščena je na teleskopski palici, a se še nisem zmenil s financ-ministrom. Po eni strani se mi namreč zdi nesmotrno kupovati stvari, katere samo občasno, v konkretnem primeru enkrat letno, uporabljaš, v preostalem času pa odložene nabirajo prah, po drugi plati pa – iz leta v leto sem starejši, z manjšo fizično zmogljivostjo, in dela ni enako, pač pa se samo povečuje njegov obseg, pa…
S takšnim pripomočkom bi vseh teh šest dreves, pa še kako drugo, sfriziral v dveh, treh urah, brez njega pa, morda, v dveh dneh, pa še mišice bi krepko bolj trpele, tako da… ta »bi« se, vsaj trenutno, vse bolj v »bom« preveša, le še glede plačila moram razmisliti…
 
Vse danes obrezano sem zvlekel na dno brega, na dva zajetna kupa, in mi je zgoraj, povsem na vrhu, zgolj en kup ostal, pa sem si krepko količino sprehajanja prihranil, za takrat, ko bom (po)spravljal na deponijo. Saj bi danes tudi to naredil, ko ne bi spodaj, med obema deloma, še vedno stala ograja. Nekako »sanjarim«, da bi jo čez zimo odstranil…
 
Zdaj bom počival, moram. Maloprej sem ugotovil, med pomivanjem posode, da mi hočejo stvari padati iz rok. Zapestji, prsti, trenutno nič kaj zanesljiva zadevščina. Samo njeno posteljo bom preoblekel in si nekaj za jesti pripravil, in to bo to, za danes, in do jutri.

Edini praznik…

… katerega bi navdušen slavil, bi bil – Dan normalnosti.

Če ne želiš biti…

… razočaran, potem od njih ničesar dobrega ne pričakuj!

Bog…

… pravičen in moder, ne more obstajati, niti v teoriji. Ob njih zagotovo ne!

Njihova revščina…

… ni materialna, pač pa miselno-čustvena. V bistvu sploh ni moč o revščini govoriti, tam, kjer človeške značilnosti ne obstajajo.

Ga (jo) bo že minilo…

Velikokrat sem, ob odraščanju svojih otrok, doživel nasilje nad njimi, ko njihovi vrstniki niso znali drugače dospevati do svoje »veljave« kot tako, da so terorizirali. In velikokrat sem doživel, s strani staršev tistih divjakov, besede »ga (jo) bo že minilo«…
Takšne besede pričajo o skrb vzbujajočih stvareh.
 
Najprej o tem, da staršem nasilnost njihovih otrok NI moteča! Še več, obravnavajo jo kot nekaj samoumevnega, običajnega, normalnega. Ko bi bilo drugače, bi se tudi ustrezno odzvali, kakor so se odzivali takrat, kadar so njihovi otroci njim neljube zadeve počeli, pa čeprav samo to, da je pobalin z blatnimi čevlji stopil v stanovanje, njihovo, kakopak.
 
Posledično pričajo o nesocializiranosti, o nevzgojenosti, če želiš, tako otrok, kakor tudi njihovih staršev, kajti – kadar ne veš kaj je prav in kaj ni, takrat drugačen kot nesocializiran, nevzgojen ne moreš biti.
 
Posledično pričajo tudi o sebičnosti, kajti če se odzoveš na zadeve, ki tebe motijo, ki tebi neko neugodje povzročajo, na ostale pa ne, potem si neuvideven, neuvidevnost pa ni izkaz ničesar drugega, kot sebičnosti.
 
Kakopak, posledično pričajo tudi o neumnosti, kajti takrat, kadar živiš znotraj nekega okolja, obenem do sebe pričakuješ drugačna ravnanja, kot jih sam izkazuješ do drugih, takrat moraš biti skrajno neumen, v kolikor meniš, da jih tudi sam ne boš, nekoč, pač, dobil po glavi.

Kljunogram

V žabji mlaki regajoče,
vsaka žaba svoje hoče,
manjka štorklja, da špetir
spremeni v blažen mir!

Razumski so…

… med prvimi na seznamu odstranitve, takrat ko primitivizem nadvlada. Pač, »razumsko človeštvo«.

Samo bedak…

… ki o ničemer ničesar ne ve, zmore sočasno »hvatati krivine« in govoriti o svoji poštenosti!

Ni težave v tem…

… ker bi bili ničevi po stanu, pač pa v tem, ker so po zasnovi.

Oni so srečni…

… zato nikoli niso zadovoljni.

Ivan…

… še vedno je smrad v Šentflorjanski, in France, Kranjec je še vedno butec!

četrtek, 29. oktober 2026

Jaz fenomenalen…

Iz doline sem se vrnil nekaj po dvanajsti, ko je sonce že prebilo oblake, Tudi v tem letnem času zna dokaj neusmiljeno delovati, ko se upre v breg, pa sem se hipoma odločil, da danes, po vsej verjetnosti, preskočim obrezovalska opravila…
 
Ko sem hodil, prek parkirišča, proti vhodu v trgovino, sem zaslišal dokaj glasno klicanje »gospod, gospod«. Pogledal sem v levo, nato še v desno, nikjer nikogar, pa sem se obrnil, in zagledal srednjedobno žensko, nasmejano, ki je s pospešenimi koraki hitela proti meni.
 
Mene kličete, sem jo vprašal ter prejel pritrdilen odgovor.
»Oprostite, ampak – ste vi gospod Vošnjak,« je pohitela odpraviti svojo negotovost, ko je dospela do mene.
Da, sem, že kar nekaj časa, sem ji odvrnil.
»Se mi je zdelo, veste, prepoznala sem vas po sliki«…
 
Nisva dolgo klepetala, pravzaprav sem bolj poslušal besede, ki so, kot potok, vrele na plano, in izvedel, da je prebrala Vesolje, celo dvakrat, da gre za imenitno knjigo, o kateri bi morali učiti, da sem fenomenalen…
 
V sedmih letih, kar sem na tem koncu, je nikoli nisem videl, vsaj ne zavedam se tega, da bi jo, pa niti slučajno niti pomisliti ne morem na to, da bi karkoli o njej vedel, a mi je kljub temu slišano godilo, tudi radi tega, ker je pričalo o tem, da ne gre za neko povprečno »civiliziranost«…
 
»Veste,« sem ji dejal ob slovesu, »nikarte okoli preveč govoriti o tem. Znašli smo se namreč v srednjem veku, pa ni priporočljivo izstopati in hvaliti izstopajoče.«
 
Kakorkoli že, o svoji fenomenalnosti premalo vem, vem pa, da me fenomenalno bolijo roki in hrbet, pa da si bom radi tega fenomenalno lenarjenje do jutri dovolil!

Vzgojen v skromnost…

… nisem izbirčen glede hrane, zidov, pločevine in ostalih »vrednot« občestva, sem pa zato zelo zahteven glede vsebinskih zadev, o katerih samo človek ve, »ljudje« pa ničesar.

Kontracepcija…

… ni dosegla svojega namena, cepcev mrgoli.

Svoboščine + pravice + »izobraženost«…

… domišljave, pogoltne, nemoralne, neodgovorne bebavosti = zanesljiv propad!

Ko daš majhnemu otroku…

… vžigalice, je velika verjetnost, da bo zanetil požar, ko jih daš bedaku, druge možnosti ni.

V življenju sem dosegel…

… manj kot sem hotel in več kot sem upal, da bom. S prvim nimam težav, so me želje minile, z drugim tudi ne, itak je vse brez smisla.

Tisti, ki…

… samo s po-svoje dospevajo do energije, tisti niso zmožni živeti skupnosti ali pa z napačnimi živijo »skupnost«! Praviloma gre za oboje.

»Italijanska ljubezen na krožniku«…

… besede, ki so del neke reklame. V bistvu z njimi ni nič narobe, nasprotno, pričajo o njihovem pojmovanju ljubezni, tiste, pač, ki se običajno – kot drek izkaže.

Če bodo sprejeli zakon…

… o prepovedi pokrivanja obraza v javnosti – bosta odpadla pustovanje in uporaba zaščitnih medicinskih mask?!
Tatovi bodo po starem. Ko nadenejo maske »poštenosti« so itak neopazni, med »poštenjaki«.

Kadar imaš nekoga rad/a…

… takrat ne pričakuješ, da se po tvoji volji spreminja, pač pa ga v njegovi svojskosti podpiraš! Je pa res, da se nasprotja ne privlačijo, da umazano ne gre s čistim, pa – naj bodo črvi s črvi!

Kako lahko trdiš…

… da imaš nekoga rad/a, ko pa pričakuješ, da se svojim željam odpoveduje in po tvojih živi?! Razen v primeru, kakopak, da vsak po-svoje, v svojem nekem kotu, »skupnost« živita?!
Kako lahko trdiš, da imaš nekoga rad/a, ko pa ti je dobrodošel samo takrat, kadar tvojemu ugodju streže?! Zato, ker te krasi neumnost, pa niti tega kaj je imeti-rad-nekoga ne veš?!

Prepričanja so ogrodja…

… neumnosti, kar ne bi bilo narobe, ko tudi njih prepričanja ne bi bila neumna.

Ni logično…

… da se razumsko bitje obnaša ne-razumsko, človeško pa ne-človeško, pač pa je logično, da se tako obnaša nerazumsko in nečloveško bitje. In logika je resnica!

Kako nagonsko okolje…

… deluje na zmožnosti razumsko porojenih posameznikov, o tem najbolje priča dejstvo, da sta jih celo Tesla in Ajnštajn imela za ljudi!

Kadar si zares dober…

… takrat si dober tudi do tujca, v kolikor je dobrote vreden, ne samo do tistih, od katerih nekaj sebi pričakuješ.

Njih…

… ki imajo edino sebe zares radi, njih, ki so pokvarjeno sebični, učijo empatije! Ljubi bog, prej bi slona naučili leteti!

sreda, 28. oktober 2026

Bo že…

Popoldne sem se odločil počivati. V minulih treh dneh sem kosil in danes dopoldne dokončal košnjo na skorajda polovici posesti, na delu  na katerem hiša stoji, in konkretno zastavil z obrezovanjem trt in drevja. Jutri nadaljujem z obrezovanjem, tam, kjer je pokošeno, pa upam, da mi do sobote uspe vsaj večino narediti. Če pa bo kaj ostalo, potem pa – bo že, bom dokončal preden se, v novembru, še preostale košnje, in obrezovanja, lotim. Ni mi do tega, da bi se še s časom obremenjeval…
 
V zadovoljstvo ob potekajočem delu mi je šinilo nezadovoljstvo, zaradi knjige. Rečeno je bilo, da naj bi bila izdelana do petindvajsetega, včeraj pa sem zvedel, da je sicer že natisnjena, a da bodo sedaj dan, dva zadevo sušili, preden se podajo v vezavo. Pa bo, če se spet kaj ne zalomi, do konca tedna narejena. Prav, že toliko časa čakam, da – mi bo pa v prihodnjem tednu v roki dospela. Bo že…
 
V decembru se mi obeta pot v rojstno mesto, v Ljubljano. Celo dvakrat. Po centru se bova motala, Mala in jaz, pa mi že sedaj misel na iskanje parkirnega prostora nejevoljo zbuja. Če si brez nekih obveznosti, še gre, imaš časa na pretek, midva pa bova morala dospeti ob določenem terminu in samo upam lahko, da ne bo jutranje zgoden. Ne bi je ob treh, štirih zbujal in ji dneva pokvaril, vendar – bo že…
 
V želodcu mi kruli. Že kar nekaj časa, pravzaprav že od jutra, in do sedaj sem se raje drugim stvarem namenjal, pa odmahnil z roko češ bo-že, zdaj pa mi je tega bo-že dovolj – na hitro bom nekaj jajc spekel, da odpravim zalogo in lakoto!

»Vsi smo zaslužni«…

Pogostokrat je slišati, in zlasti takrat, kadar beseda nanese na t. im.  družbeno oziroma državno premoženje, da smo-vsi-delali, da-smo-ga-vsi-ustvarjali, da smo vsi prispevali k razvoju, da smo vsi zaslužni za napredek. Na prvi pogled se zadeva dejansko tako kaže, ko pa malo bolje pogledaš, takrat je trditev izjemno smešna, zaradi svoje neumnosti, seveda, po drugi strani pa silovito žalostna, saj priča o NEZMOŽNOSTI DOJEMANJA, posledično tudi razumevanja, še več, priča o NEUPORABNOSTI ZNANJA, s katerim jim hočejo v šolah »širiti obzorja«! Pravzaprav priča (tudi) o tem, da je škoda časa, truda, denarja, namenjenega »izobraževanju« občestva!
Kakopak, tu ne govorim o znanjih s področij, na primer, tehničnega ali gospodinjskega pouka, o znanjih, do katerih je moč dospevati in jih razumevati na temelju čutnega zaznavanja (EDINI temelj občega videnja, »razumevanja«, »vedenja«!), pač pa o krepko pomembnejših znanjih, med katera sodijo vsa poznavanja naravnih/družbenih zakonitosti, o znanjih, katera je moč osvojiti na temelju CELOVITEGA VIDENJA neke vsebine, njenega CELOVITEGA ZAVEDANJA, posledično njenega CELOVITEGA RAZUMEVANJA, skratka, na temelju RAZUMA, ki pa je krepko drugačna zadeva, kot je njihova pamet, celo tista zdravo-kmečka!
 
Oni razvoj vidijo v tehnologiji, v standardu, v tem, da zavoljo nekih materialnih sprememb lažje živijo, kot so živeli tisti pred njimi, vendar – BREZ NAPREDKA na področju DRUŽBENIH NORM, bi absolutna večina še vedno živela v podobah zob-za-zob, kanibalizma, sužnjelastništva in vseh ostalih, ki so nekoč »krasile« občo nagonskost, čeprav – marsikaj od naštetega je še vedno obstoječe, le da v svojih neformalnih podobah in zahvaljujoč najprej brezosebnosti nagonskih, posledično njihovega »vrednotenja« (znotraj katerega sta poln želodec in zadovoljna rit na prvem mestu), na koncu pa tudi dejstva, da – so vodljivi…
Takšna znanja, ne-tehnične narave, so bebavosti izjemno moteča, o čemer priča tudi gonja proti družboslovju in pretirano izpostavljanje naravoslovnih ved, zlasti tehničnih, ker – opica se ne zaveda, da tudi z avtomobilom, v ogrevanem stanovanju, z modno znamko… ostane opica!
 
Vsi prispevamo, vsi smo zaslužni… Ne me basat! Poglejmo, kako je zares s tem!
 
Povsem banalen zapis, vzet iz spominov, potemtakem iz dejanske neke preteklosti: ko je bil sprejet nek samoprispevek, so vsi bentili, češ da jim jemljejo od plač… ko so prejeli certifikate, so jih obojeročno pograbili in, večinoma, zagonili… danes pa, ko te »naše« lastnine več ni, danes pa smo-vsi-zaslužni-da-smo-ustvarili in bi še tisto, kar je ostalo, požrli!
 
Kolikor poznam neka dejstva, vem, da – kolesa, zagotovo, nismo vsi iznašli! Tudi o Zemlji nismo vsi do njenih resnic dospeli. O bakterijah tudi ne, o lovljenju elektrike s pomočjo neke druge energije, o uporabi elektrike (ali katerekoli druge energije) prav tako ne, o letenju po zraku, o plovbi pod vodno gladino, ma – niti do resnice o uporabi hlajenja, za podaljšanje trajnosti neke hrane, ne, do vsega tega in neštetosti drugega nismo vsi dospeli, pač pa so ta spoznanja zasluge – POSAMEZNIKOV! Tistih, pač, ki so bili, zaradi bebave večine, in tudi od nje, mnogokrat zasmehovani, zavračani, preganjani, tudi likvidirani! Da, s strani teh ki smo-zaslužni-za-napredek!
 
Medicina (denimo anatomija) je celo večnost potrebovala za to, da se je nek posameznik odločil prekršiti obče (tudi verske) zapovedi in je pogledal v telo mrliča! Psihologija in psihiatrija sta celo večnost potrebovali, preden sta si izborili prostor ob zaostalosti občih »razumevanj«. Pa Galileo, Da Vinči, Tesla, Koh, Kopernik, Sokrat… mejduš, koliko je bilo teh posameznikov, ki so vsaj nekaj vedeli, a so jim obči (so)graditelji-napredka v najboljšem primeru zgolj spodmikali tla pod nogami!
 
So za egipčansko civilizacijo zaslužni obči?! Za neke piramide, za namakalne sisteme, posledično za dvakratno letino, za nek pravni, kakršenkoli že, red, za kulturo?! Čemu bi bili, ko pa so bili zgolj fizična delovna sila, ki je delala zato, ker je morala delati (še danes bi »pridni« raje uživali v popolnem brezdelju, ko bi jim nekdo za to brezdelje denar dajal!) in so zamisli, organizacija del, vodenje aktivnosti, zagotavljanje pogojev za izvedbo zastavljenega… vse to je prihajalo iz glav, iz znanja, iz zmožnosti predvidevanja posledic oz. bodočnosti – posameznikov! Je vol zaslužen za to, da njegov gospodar prejme plačilo za zorano njivo?!
 
Dejanske zasluge občih so vidne skozi zgodovino, tudi skozi dogajanje v zadnjih treh in pol desetletjih! Tisti, ki se iz včeraj ničesar ne nauči, tisti, ki sploh ne misli na jutri, kaj šele, da bi ga zmogel videti, pa čeprav samo v predstavah, tisti, katerega ne skrbi polnjenje korita, pač pa samo to, da v koritu sebi in zase najde… ne, ne, v neskončnost ne, takšni ne zmorejo ničesar naprednega poroditi, nasprotno, vse, kar se kot napredno kaže, zmorejo samo – zminirati!