Za to
kar zdaj živim
nikogar
ne pogrešam,
iz
dneva v dan kot dim,
vse
bolj v nebo in pešam.
Še
sebi sem zaman,
zaman
mi vse početje.
Spomine
zgolj imam,
in v
njih lažnivo smetje.
A ni
mi sile, ni,
prav vse
je moč zdržati.
Če ni
k ljudem poti,
je bolje
samovati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar