Ko
zvezda mi ugasne
na vrh
vseh ran srca,
pokoplji
me v tri krasne,
morda
tam ni gnoja…
gnoja,
ki v laž ovija
ves
svoj sebičen smrad,
da
lažje kri izpija,
češ
da imet zna rad…
Ko
pride do izpetja,
predolgo
že brli,
preklel
bom neka smetja,
zatisnil
bom oči…
ne
bodo gnusa zrle,
ko
bodo v mir umrle.
Ni komentarjev:
Objavite komentar