Delitve…

Tako so »dobri«, »uvidevni«, »pošteni«, »človečni«… tako polne gobce imajo besed o pravičnem, lepem, dobrem svetu… tako so »demokratični« in drug drugega »upoštevajoči« in »spoštujoči«, da…

 

Kar obstajajo, kar jih je človek v SVOJ svet vključil, in jih naučil izrekati besede (katerih pomena, vsaj večinoma, ne razumejo!), in jih naučil (vsaj TOZADEVNO) s sebi primerljivimi načini izkazovati-se… večno obstajajo DELITVE, ki v osnovi temeljijo na tistem po-moje (in/ali po-naše), napram po NE-moje (NE-naše)!

 

Tako so »strpni«, tako so »demokratični«, tako so tisti oh-in-ah, da utegne biti že to, da si nek Cigan, ali vsaj »južnjak«… to, da v drugega boga (nebeškega ali posvetnega) veruješ… to, da na temelju dejanskih sposobnosti, in poštenega dela, dospeš do tega, da imaš več od njih… to, da si, bog-ne-daj, istospolno usmerjen… to, da si pripadnik neke druge rase… to, da prihajaš iz zanje (sila »kultivirane« in »civilizirane«) primitivnega okolja… to, da jih, s svojim zavzemanjem za poštenost in za resnico, s svojim izpričevanjem resnice (zlasti takrat, kadar o NJIH izpričuješ!)… ne samo moteče, njim, pač pa – povsem NEsprejemljivo, obsojanja in zavračanja vredno. Celo toliko, da so zaradi tega, če veter tako ponese, pripravljeni tudi ubijati!

 

Nagonska NEUMNOST, pardon, živalska pamet, drugače tudi NE zmore! SEBE ima za merilo pravilnega, dobrega, nujnega, in vse, kar od njih odstopa, jim je nenormalno, nezaželeno. Pri čemer se samih sebe ne zavedajo, da bi ugotovili lastno NEVREDNOST, v vseh možnih pogledih! Pravzaprav svojo NEPRAVILNOST, sebe kot edini dejanski dejavnik, ki ONEMOGOČA človečno sobivanje, ne samo v širšem, svetovnem obsegu, pač pa tudi sicer…

 

Da, priznam, tudi sam delim, in to že od nekdaj počnem, pri čemer – popolnoma vseeno mi je, to, v kaj veruješ, kakšne barve je koža, v katero si oblečen, od kod prihajaš, kateri jezik govoriš, v kaj/koga veruješ, koga imaš rad… in mi, za to delitev, šteje nekaj povsem drugega: to, ali skušaš, ali ne, moralno živeti, potemtakem to ali se zmoreš izkazovati z lastnostmi, ki so za človeka tipične, z uvidevnostjo (nesebičnostjo), z dobroto, s spoštovanjem, z ljubeznijo, z načelnostjo, s pravičnostjo, to, pač, ali si človek, ali pa si zgolj »človek«, pardon, »sodobni človek«!