Ni ga,
ki ti bolj »lepote« življenja razkrije, kot preračunljiv, sebičen smrad.
Ko, med
vsemi zgolj obstoječimi, dospeš do življenja, se povprašaš »čemu, za vraga,
sploh živim?!«
Nikoli
nisem zbiral prijateljev, sem jih raje izbiral in, ko se pohvalim z njihovim
številom, sem »čuden« češ »samo toliko?!«
Kdor je
na vsakem koraku sprejemljivemu sprejemljiv, ta naj kar mimo mene koraka!
Edina
uteha starih let je, če med smradom smrad ne postaneš.
Dobro
razmisli, preden nudiš roko, kajti večinoma se ti bo drek v njej znašel!
Če boš
tako pošten in dober, kot so oni, ti podoba riti v zrcalu ne bo moteča.
Ni komentarjev:
Objavite komentar