Čudno
gospodarjenje, v katerem je več birokratsko-trgovskega, kot proizvodnega.
Pravijo,
da je moč upati, dokler se znamo pogovarjati. Mislim, da bi se upanje bolje
počutilo, ko bi se znali – dogovoriti.
Dogovor
ni v preglasovanju, pač pa v soglasju, soglasje pa je neprijetna zadeva,
zmanjša število čvekačev.
Baje
imamo visoko življenjsko raven. Zame je, kaže, previsoka, pa je niti videti ne
morem.
Čvrstosti
države ne meriš po njenem trošenju, pač pa po njeni zadolženosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar