Ti, vrag…

Ti, vrag, v svetu spak

tvegan je prav vsak korak,

kjer ničeve so podobe,

tam človeško je narobe,

kjer se smrad v normali kaže,

in ni srečen, če ne maže,

tam je zadovoljno biti

le sebični, tupi riti!

 

Ti, vrag, človejak

jamstvo je za svet napak,

ni razmišljati mu dano,

a se trudi neugnano,

ko ustvarja le sesuva,

in kamnito v času čuva,

sploh ga biti ne bi smelo,

da bi Svet lahko veselo!

 

Ti, vrag, kjer bedak

vodi v smer smradu, odplak,

tam zaman so vse pretveze,

tam je upanje brez veze,

tam pogoltnost je vodilo,

tam želi se vse na silo,

tam v govnu lastnem biti

zna lepo – živalski biti!