Večno neskladje – večne laži…

Kadar besede niso skladne s prakso, takrat je z besedami nekaj narobe. S prakso ne more biti, je natanko takšna, kakršna se izkazuje…

 

Pri nagonskih je težava – NISO zmožni razumevanja, pa si, nezmožni dospevanja do vsebin, vse po-svoje, in, kakopak, napačno razlagajo, in tako…

 

… se imajo za poštene – po principu priložnost dela tatu;

… se imajo za dobre – po principu najprej zase poskrbi;

… se imajo za pridne – po principu nihče me ne more tako slabo plačati, kot zmorem slabo delati;

… se imajo za ljubeče – po principu najprej je treba sebe imeti rad…

 

Ne gre, zares ne gre drugače, takrat, kadar je žival prepričana, da zmore vsebine, s katerimi se človek izkazuje, o katerih človek razmišlja, poznati. A jih ne, o njih še zdaleč ničesar ne ve, in tudi ne zmore, ko niti lastne, in nenehne spremenljivosti ni zmožna ugotoviti. Pa se ima celo za moralno, čeprav o morali pojma nima, tudi takrat ne, ko jo v slovarju tujk poišče.