Samo
nekajkrat sem kupil večje pakete lazanje, a spet na manjše (šestdeset
dekagramov) dospel, mi denarno bolj znese, pa…
Ko je
zadeva pečena, ji, takoj, polovico namenim, kasneje pa ji dodam še od svojega
dela, tretjino ali več, odvisno od njene lakote (po lazanji), a kljub temu
znese – tata kruh pomaka, v tisti preostanek, katerega na krožniku ima. In oba
do pregnane lakote dospeva. Volkec sit, in »posladkan«, jaz pa zadovoljen, ker
je temu tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar