Živali vedo…

Zvečer, na sprehodu… čim so naju zaznale, so pritekle, spet, k ograji. To sta videla lastnica in lastnik, in sta videla tudi to, da ničesar nisva imela v rokah, le… le rade imajo, ko jih malo pobožam, počoham…

 

»Živali vedo kdo je fajn,« je ugotovila lastnica. Mikalo me je, da bi z resnico odgovoril, a sem zamolčal svoj »ne vse, obenem pa jaz prav vsaki živali nočem biti fajn, nič več!«

 

Ko jim ničesar drugega, razen sebe, nimaš več dajati, takrat ugotoviš, da jim nikoli zares pomemben nisi bil. In tako dobrih ter ljubečih imam prek glave dovolj.