Znam naprej

Znam naprej? Seveda znam,

le kdo ne bi znal,

pa ko srečam tisti kam,

se bom brž podal…

 

Pravzaprav ne bom hitel,

v teku ni mi ljubo,

za počasi čas bom vzel,

itak gre v izgubo…

 

Me bo vlekel tisti kam,

vselej, in do kraja,

že od nekdaj ga poznam,

mi srce navdaja…

 

Le malenkost me tišči,

kje ga poiskati,

da se spet ne spremeni

v zaman dajati…

 

Nekajkrat sem kam imel,

hranil ga in čuval,

a me vsakokrat je zmlel,

in do dna sesuval…

 

Res, se mi pojavlja strah,

kot neko svarilo:

Bolje nič je v rokah,

kot utvar obilo!