Znam
naprej? Seveda znam,
le kdo
ne bi znal,
pa ko
srečam tisti kam,
se bom
brž podal…
Pravzaprav
ne bom hitel,
v teku
ni mi ljubo,
za
počasi čas bom vzel,
itak
gre v izgubo…
Me bo
vlekel tisti kam,
vselej,
in do kraja,
že od
nekdaj ga poznam,
mi srce
navdaja…
Le
malenkost me tišči,
kje ga
poiskati,
da se
spet ne spremeni
v zaman
dajati…
Nekajkrat
sem kam imel,
hranil ga
in čuval,
a me
vsakokrat je zmlel,
in do
dna sesuval…
Res, se
mi pojavlja strah,
kot
neko svarilo:
Bolje
nič je v rokah,
kot utvar
obilo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar