Ne greva vkup!

Od praznine nimam ničesar pridobiti, z izjemo praznine, in njenega hladu.

Praznina mi ni sojena, nikoli se nisem z njo izkazoval, nikoli se v njej iskal. Hladu pa ne maram, častim sonce.

Za praznino me je škoda. Pije, in pije, vse bi želela vsrkati, a je sleherne kapljice škoda zanjo. Da se v praznini izgubi, da še sama praznina postane, hladna, da bolj ne bi mogla biti.

Ne, ne greva vkup, praznina in jaz. Ona želi zgolj po svoje, jaz po njenem ne zmorem. Ona izpija, in ubija, jaz pa – častim sonce!