O vrednostih…

Osebno razlikujem med »vrednostjo« in vrednostjo oziroma, če drugače zapišem: razlikujem med vrednostjo imetja in vrednostjo nekega posameznika…

 

Kako obči izkazujejo »svojo« vrednost?!

Imam odlično plačo, veliko hišo, v kateri stanujem, vikend v hribih in vikend na obali. V garaži imam dve limuzini. Kupujem same »znamke«, ob vsem tem pa imam na bančnem računu še ne-vem-koliko-denarja…

 

Prav, lepo si mi opisal, vendar, če se ne motim, si mi z opisovanjem povedal samo o »vrednosti« tega, kar imaš, medtem ko o tvoji, še vedno, ničesar ne vem, kajti…

Tvoja plača, iz katere, domnevam, vse ostalo izhaja (v kolikor nisi z nekimi nečednostmi dospel do denarja), zna biti posledica nekih tebi naklonjenih okoliščin, in ne neposredno tvoja zasluga oziroma odraz tvoje neke posebnosti, neke vrednosti, osebne, s katero se lahko napram ostalim izkazuješ. Povej mi kaj je posebnega, obenem vrednega, v tebi, s čem se zmoreš izkazati, in ti tega nobena okoliščina, neka sprememba režima, državnega, na primer, ne more odvzeti…

 

Pa smo, spet, podobno kot pri zapisu o nadarjenosti, pri tistem nečem »umetniškem«, svojstvenem, samo za neko posamičnost značilnem. Če razumljiveje zapišem, na področju nekih rudnin, konkretno kristalov – več kot tri tisoč različnih vrst jih obstaja, a še zdaleč vse niso, po svojih vrednostih, podobne diamantu…

 

Spoštovanje, čast, ponos, in bi se še dalo naštevati, vse tisto, s čemer naj bi, po nekih prepričanjih, neumnih, kakopak, vsakdo razpolagal, vse tisto, do česar je malodane vsakomur moč dospeti… vse to ima neko svojo »vrednost« samo pri tistih, ki o dejanskih vrednostih ne vedo, jih ne poznajo, ker jih tudi – ne premorejo.

 

O tem je dobro nekaj malega vedeti, če želiš dospeti do tega, da si ne/dovoljuješ, takrat, ko izbiraš s kom ter za koga si sebi in sebe pripravljen dajati. A za kaj takega se moraš najprej – najti…