Sreča…

Kipenje.

Ko skok se posreči vse tja do neba,

ko čutiš do zadnjega vlakna bučanje,

ki sili le k temu, da da, se razda,

ker s tem, in le s tem, je vredno kar žanje!

Vznesenje.

Ni dolgo zdržati je, bi kar razgnala,

le drobce zapolni, da pot bolj požene,

na koncu vzame, prav vse, kar je dala,

in v tople spomine počivati krene…

 

Da še bolj razkrije, da še bolj izkaže

drobtinice neke, sred vsega kar maže.