Že
mnogo stvari sem v življenju počel…
Trasiral
sem že kot študent.
V
založbi sem Herderja zlagal.
V banki
bil nek referent…
ki več
je povedal, kot reči bi smel,
pa rok
mu zato je omagal…
Receptor
in varnostnik bil.
Nadzornik
poldnevne izmene.
Kot
vodja se dolgo kalil.
Strokovni
sodelavec za neke teme…
In še
urednik, vsaj nek čas,
dokler ni
zamrl mi glas…
So me
za direktorja dali.
Obetov
prav nič, le težave.
A smo
dolga leta obstali,
dokler mi
prišlo ni prek glave…
spoznal
svet prevar, in poštenost laganja,
spoznaval
daj-dam, in podobna vsa sranja.
Zatem sem
v svobodnike šel.
In
dolgo pri tem sem zdržal.
Sem
carju njegovo odštel,
pa še
mi denar je ostal…
za neko
čistilkino plačo, solidno,
bil nek
kultivator sem, redno in pridno.
Sem
pisal diplome, strokovne izpite.
Ne
zase, kakopak, ničesar ne znam.
In neke
težave, zares korenite,
iz psih
sem ubogih pregnal daleč stran…
pri
tem, in ostalem, se vedno razdajal,
da bi
še brez hvala na koncu ostajal.
In sem
še prevajal, v različna jezika.
In
pisal, in pisal, in pisal v tri dni.
Na
srečanjih raznih opazna bil slika.
Učil,
in tolmačil, v zaman, se mi zdi…
naučil
sem se, že tako, radi nuje:
si
dober takrat, ko te kdo potrebuje.
In,
končno – odšel sem v pokoj!
Na
bregu si našel spokoj.
Zdaj
trte in drevje
tešijo živčevje…
in
cucka, in mačka, sršeni, krtine,
in mir,
ki nikoli ne mine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar