Danes
je dan, kot včeraj, enako,
prav nič
drugače, in prav nič veselo,
delam,
kar delam, in vse je z napako,
vrag si
ga vedi, če bo sploh živelo…
Danes
je dan, ki teče, da teče,
čas gre
po svoje, prav nič ne vpraša,
kaže
grdo se, razjeda, in peče,
ko
prepočasi ostanek odnaša…
In je
edino, kar v danes mi šteje,
to, da
korake do sonca odšteva.
Kmalu
boš tu, in tvoj blizu me greje,
da mi
nekoliko lažje mineva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar