Ko
ugotavljam, in seštevam odzive okolja… prav dobro razumem, kako so se, v času
pred menoj, počutili tisti redki, ki so trdili drugače od občestva… in se je
izkazalo, da so imeli prav… kako so doživljali razna posmehovanja, šikaniranja,
s katerimi se »pametni« vselej zmorejo izkazovati.
Bentiš,
niti toliko nimajo v beticah, da bi v »svojem demokratičnem napredku« videli ne
samo trhlost, pač pa kar nazadovanje, krepko nazadovanje, po mnogih, če ne celo
vseh vprašanjih… niti toliko nimajo v beticah, da bi vedeli o tem, da še zdaleč
ne odločajo o sebi, kajti država, ki od izposojenega, od tujega denarja živi,
ki niti za dva meseca ni zmožna samostojno za lastne potrebe poskrbeti, takšna
država ne zmore, in tudi ne sme biti samosvoja, suverena… niti toliko nimajo v
beticah, da bi v svoji priložnost-dela-tatu, v svoji nenehni prilagodljivosti,
nenačelnosti, nemoralnost, nepoštenost prepoznali… pač, bebavost je vselej bila
samo bebavost, in nobenega razloga ni, da bi bila zmožna lastni zasnovi
kljubovati, se ji celo upreti, pač pa – bebavost, pač!
Za
hipec sem pomislil… kako lepo, naravnost čudovito bi bilo, ko bi se pripetilo
tako, da bi ti »pametni« postali odvisni izključno od lastnih »zmožnosti«… pri
čemer bi jih bilo treba, kakopak, držati-na-vajetih, da vsaj v človekov del
sveta ne bi s svojo primitivo posegali!
Bentiš,
če jih ne bi zaposlovali, če ne bi razpolagali s človekovimi
ugotovitvami/stvaritvami… pobesneli-maks je dobesedno pravljična podoba, v
primerjavi s tistim, kako bi zares postalo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar